Voda je za naše zdravje in življenje ključnega pomena, saj oskrbuje celice s kisikom in hranili in hkrati odstranjuje odpadne snovi iz telesa. Ključno za naše telo je, da je ustrezno hidrirano, kar pomeni, da ohranjamo potrebno količino vode v telesu. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, varuje organe in vezivna tkiva.

Zakaj je potrebno piti vodo?

Odraslo telo je sestavljeno iz preko 60 % vode. Voda je osnovna sestavina naših celic, tkiv in telesnih tekočin. Ker telo stalno izgublja vodo, je izjemno pomembno, da izgubljeno vodo s pitjem nadomeščamo. Vodo izgubljamo z urinom, s potenjem, z bruhanjem in blatom ter z izdihanim zrakom. Pitje vode je nujno tudi pri normalni telesni aktivnosti, vedno pa ga ustrezno prilagodimo naši teži, telesnim aktivnostim, temperaturi v okolici in bolezenskim stanjem. Predvsem majhni otroci izgubijo ogromno vode pri črevesnih okužbah.

Zato je pomembno okrepiti zavedanje, da moramo stalno skrbeti za ustrezno hidracijo telesa, saj telo za svoje delovanje potrebuje konstantno količino vode, ki jo najlažje nadomeščamo s pitjem kakovostne vode.

Ali smo dovolj hidrirani?

Količina potrebno popite vode je odvisna od naše teže, od zunanje temperature in naše telesne aktivnosti.  Obstajajo različni načini preračunavanja. Na splošno velja, da naj bi odrasli zaužili okoli 2 – 2,5 l vode na dan oziroma 1 deciliter na 3 kg telesne teže. Torej, če tehtate 80 kg, potrebujete 2,6 l vode dnevno, otrok s 30 kg pa potrebuje 1 l vode dnevno.

Ne pozabite prišteti dodatno količino vode ob intenzivni vadbi in v vročini.
Zelo pomembno je tudi kdaj pijemo vodo. Najpomembnejši čas za pitje vode je pol ure pred jedjo – pred zajtrkom, kosilom in večerjo. Med jedjo ne pijemo vode, saj voda, predvsem alkalizirana, zmanjšuje delovanje želodčne kisline, ki jo telo potrebuje za prebavo hrane.
Po 50. letu začne občutek za žejo postopno upadati, kar dodatno pripomore k nezadostnemu pitju vode. Kadar vnesemo manj vode kot je izgubimo, govorimo o pomanjkanju vode, kar lahko vodi v dehidracijo. Prvi in zanesljiv znak pomanjkanja vode, ki ga zlahka opazite, je barva vašega urina. Urin, ki je temno rumen, celo oranžne barve, vam sporoča, da pijete premalo vode. Vaše ledvice so v tem primeru zelo obremenjene, saj morajo v tako koncentriranem urinu izločiti toksine iz telesa. Kadar ste ustrezno hidrirani, je vaš urin skoraj brezbarven oziroma svetlo rumene barve. Pogosti znaki dehidracije so tudi zaprtje, suha usta, glavobol, utrujenost, razdražljivost, suhe in razpokane ustnice... Huda dehidracija lahko privede do motenj zavesti, odpovedi ledvic in življenjske ogroženosti.

V kolikor ste ob prebiranju teh informacij ugotovili, da vašemu telesu kronično primanjkuje vode, nikar ne začnite piti ogromne količine vode naenkrat! Telo bo potrebovalo nekaj časa, da bo sprejelo vodo v celice. Bolje je, da na začetku namesto pol litra naenkrat pijete po požirkih in zelo pogosto. Nato postopno povečujte količino vode za en kozarec na dan in ob tem pozorno spremljajte odvajanje urina. V kolikor boste kar naenkrat povečali vnos količine vode na 2 litra, je nujno potrebno povečati tudi vnos soli. Vsekakor je potrebna previdnost pri kroničnih obolenjih ledvic in srca.

Pitje drugih tekočin ne more nadomestiti vode

Zelo razširjeno je zmotno prepričanje, da potrebni vnos vode lahko nadomestimo z drugimi tekočinami kot na primer z juhami, sokovi, alkoholnimi pijačami, kofeinski napitki, ...Juhe, zeliščni čaji, sveže stisnjeni sokovi vsekakor koristno vplivajo na naše telo, vnosa vode pa ne morejo nadomestiti. Ne pozabite, da je naše telo sestavljeno iz vode, ne iz sokov ali piva. Četudi tovrstni napitki vodo vsebujejo, poleg vode vsebujejo tudi snovi, ki nas dehidrirajo (sladkor, alkohol…).

Zelo pomembno je kakšne navade ste uspeli privzgojiti svojim otrokom. V »sodobnih« družbah so otroci prepogosto naučeni piti umetne, sladkane, gazirane pijače, veliko otrok »navadne« vode ne pije dovolj. Ne pozabite, da tudi otroci in njihova telesa nujno potrebujejo vodo.

Tudi zaužita hrana je vir tekočine

Približno 20 % tekočine pridobimo tudi iz zaužitega sadja in zelenjave. Zelenjava z največjo vsebnostjo vode (več kot 90 %) so kumare, paradižnik, solata kristalka, bučke, listi zelene, zelena paprika, brokoli, cvetača. Od sadja ima daleč največ vode lubenica, čez 90 % vode vsebujejo tudi jagode in grenivka. Poleg tega so sadje in zelenjava bogati z elektroliti kot so npr. magnezij, kalcij, kalij, natrij, katere naše telo potrebuje za ohranjanje hidracije.  

K dodatni hidraciji pripomore, če prečiščeni vodi dodamo sveža zelišča kot so na primer meta, melisa, sok ekološke limone, ščep naravne soli, rezine kumare in podobno.

Pitje vode je ključno ob kroničnih obolenjih in v fazi razstrupljanja

Kadar naše telo spodbudimo k razstrupljanju, je pitje zadostne količine vode nujno. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da se odpadne snovi ne izločijo iz telesa, temveč se zaradi pomanjkanja vode ponovno absorbirajo v telo.  Tudi z rezultati razstrupljanja niti z rezultati zdravljenja kroničnih bolezni ne boste zadovoljni, če ne boste pili dovolj vode, saj bo napredek in uspeh zdravljenja bistveno slabši kot bi bil ob ustrezni hidraciji.

Pri kroničnih obolenjih je potrebno telo podpreti in mu pomagati, da vso energijo usmeri v obnovo in zdravljenje. Zato potrebuje dovolj kakovostne vode, ustrezno prehrano in ustrezno prilagoditev življenjskega sloga.

Zanimive so ugotovitve zdravnika Fereydoona Batmanghelidja, avtorja knjiga Telo kliče po vodi. Meni namreč, da kronična dehidracija lahko povzroči bolezni. Suha usta niso edini znak žeje, tudi ponavljajoča neifekcijska in kronična bolečina lahko signalizira krizno lokalno pomanjkanje vode, iz katerega se lahko razvijejo bolezni. Trdi, da z ustreznim pitjem vode lahko preprečimo in izboljšamo dispeptično bolečino, revmatoidni artritis, angino pektoris, bolečine v križu, migrene in druge glavoboli, visok pritisk, alergije, astmo, celo zmanjšamo prekomerno težo. V svoji knjigi navaja številne primere izboljšanja omenjenih zdravstvenih stanj zgolj s povečanim pitjem vode oz. ustrezno hidracijo.

Za ohranjanje in povrnitev zdravja je izredno pomembno tudi ohranjanje kislo-bazičnega ravnovesja v telesu. Voda pripomore k ustvarjanju bazičnosti v telesu, saj povzroči izločanje kislin iz telesa in jih nadomesti z bazami.

Ali pijemo kakovostno vodo?

Voda iz pipe vsebuje tudi celo vrsto škodljivih »dodatkov« - klor kot sredstvo za uničevanje nevarnih mikroorganizmov, vrsto težkih kovin od arzena, živega srebra, svinca…, številne pesticide, nitrite… Uporaba ustreznih filtrov, ki iz vode odstranjujejo težke kovine, pesticide in druge strupene snovi, je zato zelo dobrodošla, da ne rečemo nujna.

Na kakovost vode pa vpliva tudi material, iz katerega vodo pijemo. Ni enako če pijemo vodo, ki je bila polnjena v plastenke in stoji že dlje časa na policah v trgovini ali če pijemo svežo izvirsko vodo v steklenih kozarcih. Steklo je najprimernejši material za vodo, saj v vodo ne izloča ničesar.

Plastenke v veliki večini vsebujejo antimon, acetaldehid, bisfenol (BPA) in DHEA. Vse te škodljive snovi prehajajo v vodo in v telesu deluje kot hormonski motilci. Njihova vsebnost v vodi se poveča s časom in z izpostavljenostjo visokim temperaturam. Poleg tega plastika predstavlja izredno obremenitev za okolje. Iz vseh navedenih razlogov vam svetujemo, da se pitju vode iz plastenk izogibate.

Pred kratkim je bila lansirana izvrstna novost –  "filtri” v obliki nemotečega nastavka na koncu pipe, ki odlično očistijo vodo glavnine škodljivih primesi in jo obenem strukturirajo. Preprosto povedano, iz domače pipe vam lahko priteče vode, ki je po kakovosti in učinku na telo primerljiva z izvirsko studenčnico. 

Ključni ukrepi za ustrezno hidracijo telesa

1. Pijemo zadostno količino kakovostne vode vsak dan.
2. Uživamo več zelenjave in sadja, ki vsebujejo veliko vode.
3. Smo fizično aktivni – kakršnakoli vadba oziroma gibanje poveča telesno cirkulacijo, kar ugodno vpliva na elektrolite in hkrati omogoči, da več hranil lahko vstopi v celice.
4. Zaužijemo dovolj naravne morske soli, ki zaradi vsebnosti natrija pripomore k uravnoteženosti vode v telesu in uravnoteženi vrednosti kalija. Natrij in kalij pripomoreta k hidraciji, hkrati pa povečujeta alkaliziranje telesa.
5. Posebno pozornost namenimo hidraciji v času razstrupljanja in kroničnih bolezni.