Ne zamudite
posebnih ponudb, novosti
in promocijskih kuponov!

Prijavite se na naše novice in obenem pridobite
3% popust na vaše prvo naročilo.

Popust velja za nakup vseh izdelkov iz redne ponudbe.
Ne velja za izdelke v akcijskih ponudbah in paketih.

Izpolnite obrazec za prenos brezplačne e-knjige



Kaj vse je stres in kako nam škoduje?


Običajen dan: iz prijetnega spanca pod toplo odejo nas zbudi glasna in moreča budilka in nas vrže pokonci. Gledamo na uro in lovimo zadnje minute za pripravo malice, otroci nočejo v šolo, z mislimi pa smo že v gneči na cesti. Bom spet zamudil v službo? Joj, pa ne smem pozabiti iti na pošto preden se vrnem domov.
 


Ja, večkrat na dan slišimo ali izgovorimo besedo stres, pa se vendar kdaj vprašamo, kaj lahko storimo, da ga zmanjšamo, da ta ne bo načel našega zdravja? Kaj vse sploh je stres in kaj naredi našemu telesu?
 
Se zavedamo, koliko dejavnikov povzroča stres?
 
Današnji hiter razvoj tehnologije, onesnaženo okolje, epidemiološke grožnje, zahtevna delovna mesta ter hiter tempo življenja nasploh spreminjajo posameznika in družbo. Svet postaja drugačen: brezpogojno zahteva inovativnost, prilagodljivost, učinkovitost, hitro odzivnost in našo konstantno dosegljivost.
 
Lahko bi rekli, da posledice tega poznamo kot "običajni stres”.
Gre torej za trenutke, ko smo v stiski zaradi časa ali samih okoliščin, zaradi katerih ne ne moremo delovati "normalno”.
Vsakodnevno pa nam tudi mnoge druge zunanje okoliščine postrežejo s dodatnimi stresorji, na katere niti ne pomislimo. Sem spadajo na primer onesnaženost zraka in vode, pomembno k stresu prispevajo tudi sevanja. Ljudje smo energijska bitja in naše celice delujejo na določenih frekvencah. Motnje, ki jih ustvarja sodobna tehnologija moti njihovo delovanje – predstavlja jim stres.
 
Vedno bolj pomemben vir stresa je na žalost tudi naša prehrana, ta je namreč daleč od prehrane naših prednikov. Ekološka hrana se dandanes sliši kot "premium živila” za tiste, ki za svoje zdravje res naredijo maksimalno. V trgovinah so police z ekološkimi živili prav na "EKO” oziroma "BIO” označenih otočkih. Pa je prav, da je tako? Je to res hrana, ki je malo posebna? Ne bi bilo bolj pravilno, da bi svoje otočke polic dobila hrana, kjer bi pisalo "DODANE ŠKODLJIVE KEMIKALIJE”? To so namreč snovi, ki niso telesu naravne in mu zato povzročijo stres. Ko pridejo v telo, je naš organizem preobremenjen z izločanjem škodljivih snovi obenem pa s popravljanjem poškodb, ki kemikalije povzročijo telesu. Da res dobro razumemo stres, ki nam ga povzročijo umetno snovi, pomislimo, kaj je namen konzervansov v živilih. Njihova vloga je podaljšati rok trajanja živila, da se ta ne pokvarijo "prehitro”. Konzervansi imajo cilj uničiti mikroorganizme in to počnejo precej uspešno. Problem nastane, da svojo nalogo kemikalije vestno opravljajo tudi, ko jih mi zaužijemo. Tam pomorijo ne le škodljive oziroma patogene, temveč tudi dobrodejne bakterije. S tem močno zmanjšajo pestrost in številčnost našega črevesnega mikrobioma, ki tako vedno manj uspešno opravlja svoje naloge. Te naloge črevesenega mikrobioma pa so, kot vedno bolj odkrivajo znanstveniki, ključnega pomena za naše zdravje – mikrobiom namreč vpliva na našo imunski sistem, razpoloženje, koncentracijo, spomin, presnovo, prebavo in z vsem tem na splošno počutje.
Naslednji pomemben stresor so seveda tudi zdravila. Ta so včasih neobhodna, pa vendar imajo poleg pozitivne vloge tudi mnogo negativnih stranskih učinkov. Za naše telo povzročajo močan "kemijski stres”.
 
Pa se še malo vrnimo na "običajen” stres, torej fizični, psihološki, emocionalni in travmatski - kaj pravzaprav naredi v našem telesu? Zakaj je tako škodljiv za nas in preko katerih procesov vodi v bolezen?
Dejstvo, da izjemno negativno stres vpliva na celo naše telo, še posebej na imunski sistem dokazuje sledeče dejstvo: ob presaditvi organov zdravniki v terapevtske namene, da telo ne zavrne presajenega organa, uporabljajo stresne hormone. Telo tako organa ne zavrne, saj stresni hormoni "zadušijo” imunski odziv. Zaradi stresa je imunski sistem ves čas oslabljen, kar na dolgi rok void v kronične bolezni, ki so lahko za nas tudi usodne, na primer rak.
Imunski sistem je sicer velik porabnik energije, zato bolni ljudje tako težko ustanejo iz postelje.
 
Vemo, da stres vpliva tudi na delovanje živčnega sistema, a kaj točno to pomeni? Stres ustavi velik del delovanja parasimpatičnega živčnega sistema in na račun tega preobremeni delovanje simpatičnega žvičnega sistema. Rečemo, da naše telo preklopi v "fight and flight” delovanje, torej "bori se ali pa pobegni”, ki je kot nekakšno delovanje v sili. To pravzaprav pomeni, da se številne za telo pomembne funkcije ustavijo, da se lahko vsa energija usmeri v boj za preživetje. Ustavijo se torej vse funkcije, ki niso nujno potrebne za preživetje v stresnem času, ki ga naše telo razume kot trenutek nevarnosti. Gre za starodaven mehanizem, ko je bilo preživetje odvisno od sposobnosti človeka, da se ubrani pred divjimi živalmi, ali pa od tega, da žival ujame in si zagotovi hranilen obrok. Življenje danes predstavlja povsem drugačne izzive, a mehanizmi so ostali enaki kot takrat, ko je bilo preživetje odvisno od tega, kako hitro bomo tekli ali kako močni bomo v spopadu. Ti mehanizmi so nam bili dani za kratkotrajne situacije, a danes žal živimo pod stresom neprestano. To za telo ni normalno in vodi v poškodbe.
Zanimiv podatek je na primer to, da sliki možganov v obdobju depresije in nemira na magnetni resonanci izgledata povsem enako.
 
Kaj točno se v stresnem času v telesu dogaja?
 
"Fight and flight mode”, torej "bori se ali pa pobegni” v fiziološkem smislu pomeni naval adrenalina in ustavitev številnih funkcij, ki niso nujno potrebne za preživetje v tem trenutku, na primer mentalne funkcije, presnova, prebava in delovanje imunskega sistema. Pospeši se srčni utrip, glavnina krvi pa se preusmeri v okončine, da nam omogoči ta "boj ali beg”.
Ne le, da se glavnina krvi preusmeri v okončine – pretok krvi se tako zmanjša tudi v možganih, da zaradi dolgotrajnega stresa dejansko postanemo manj inteligentni. To se pozna na celotnih populacijah v državah, kjer prebivalci npr. živijo v strahu. Telo v tem trenutku porablja glukozo, ki je "hiter vir” energije. Ker so nekateri ljudje stalno v stresu in je njihovo telo vedno preplavljeno s stresnim hormonom, njihovo telo sploh ne zna več porabljati maščob. To je tudi razlog za težave pri uravnavanju telesne teže v stresnem obdobju.
Tukaj gre za fazo 1 stresnega obdobja, poznano kot "high adrenaline” ali visok adrenalin. Ta faza vodi do vnetij v telesu, ki posledično pripeljejo do degenerativnih bolezni.
Naš organizem v izogib boleznim začne miriti vnetja, a ko tega po dolgo časa ne zmore več, nastopi faza 2: "elevated cortisol”, torej povečanje kortizola. Kortizol je stresni hormon, katerega namen je, da nas "spravi skozi obdobje lakote”. To stori tako, da ustavi oziroma upočasni naš metabolizem.
 
Ker se nam je še od faze 1 nabralo nekaj odvečnih kilogramov, se običajno lotimo diete, organizem to zazna kot lakoto in je prepričan, da dela prav in dodatno upočasnjuje metabolizem. Vidite, kako se tukaj začnemo vrteti v krogu, kajne?
 
Ko (oziroma če) nam uspe nivo stresa zmanjšati na najnižjo možno raven, naš živčni sistem preklopi iz simpatičnega v parasimpatično živčevje. Ta je odgovoren predvsem za procese, kot so počivanje, prebava in reprodukcija. Ko smo v tej fazi, začnemo tudi porabljati maščobo, saj telo zazna, da je takrat varno, da to stori.
 
Copyright Eubioma © 2020   |   Pravno obvestilo   |   Uporaba piškotkov
Izdelava: MMStudio