Ne zamudite
posebnih ponudb, novosti
in promocijskih kuponov!

Prijavite se na naše novice in obenem pridobite
3% popust na vaše prvo naročilo.

Popust velja za nakup vseh izdelkov iz redne ponudbe.
Ne velja za izdelke v akcijskih ponudbah in paketih.

Izpolnite obrazec za prenos brezplačne e-knjige



Pridobite 5% POPUSTA ob naslednjem nakupu.
Prijavite se na e-novice in ob zaključku nakupa pridobite 5% popust ob naslednjem nakupu.

Želim se prijaviti   Ne želim se prijaviti
Celostna
obravnava
Brezplačno
svetovanje
Brezplačna
poštnina nad 50 €

5 ključnih vzrokov za visok trend pojavnosti bolezni in zdravstvenih težav.

a

Stres

V sodobnem vsakdanu je stresnih situacij ogromno, vpliva nanje pa imamo le malo. Pomislimo samo na dejstvo, kakšnemu številu informacij smo vsakodnevno izpostavljeni - naši stari starši si v naših letih niso mogli niti zamišljati stresa in preobremenitve s podatki, s katerima se mi danes soočamo prav vsak sleherni dan. Njihov svet je iz generacije v generacijo ostajal bolj ali manj nespremenjen, medtem ko se naš konkretno spremeni prav vsako desetletje in tem močno načenja naš občutek varnosti.   

Negativna čustva in reakcije, ki nam jih vzpodbuja stres, telo jemlje zelo resno in nemudoma poviša nastajanje stresnih hormonov in nas pripravi za beg ali boj. Zaustavi vse funkcije, ki niso življenjskega pomena, kot so na primer prebava, presnova, delovanje imunskega sistema in regeneracija. Tak mehanizem smo nedvomno potrebovali za preživetje v divjini, ko so nevarnosti prežale na vseh koncih. Ti mehanizmi so bili namenjeni kratkotrajnim akcijam, da si rešimo življenje.
  Ko je nevarnost prenehala, kar je običajno trajalo 15 minut do pol ure, se je telo hitro vrnilo nazaj v običajen način delovanja. Danes pa živimo v nenehnem stresu in vse prej omenjene funkcije delujejo le z minimalno kapaciteto, kar pomeni, da telo zaradi stresa ne uspe ustrezno presnoviti hranil iz zaužite hrane, ne bo zmore izvesti nujnih procesov regeneracije in tudi imunski in drugi sistemi ne delujejo s polnimi zmogljivostmi.

Kroničen stres tako neizogibno vodi v degeneracijo, dolgoročno moteno delovanje imunskega sistema pa predstavlja enega glavnih vzrokov za povišan pojav kroničnih bolezni. Saj vemo, da je imunski sistem naš notranji zdravnik, ki lahko prepreči in pozdravi prav vse bolezni, a le če deluje optimalno, kajne?

Edini vpliv, ki ga resnično imamo v naših rokah je kako se na stres odzivamo in kako skrbimo za vsakodnevno uravnoteženje in popravljanje škode, ki jo stres prizadene našim telesom.

Prehrana

Marsikdo je prepričan, da se prehranjuje zdravo, a ko se malenkost poglobimo v običajen tedenski jedilnik, hitro ugotovimo, da vsak dan v takšni ali drugačni obliki uživa pšenico, da je skoraj v vsakem živilu sladkor, da se uživajo pretirane količine mleka in mlečnih izdelkov, veliko preveč (nekakovostnih) beljakovin in da je zelenjava na krožnikih bolj v okras, kot pa glavni predstavnik.

Naše prehranjevale navade so se v zadnjih 70 letih močno spremenile. V povprečju zaužijemo 78% manj mineralov in elementov v sledeh, skoraj 3-krat več beljakovin in 10-krat več sladkorja. Že samo te spremembe se odražajo v pospešenem staranju, višjem pojavu nevroloških bolezni, srčno-žilnih in rakavih obolenj. Ko prištejemo še številne konzervanse v gotovih živilih, slednji preprečujejo razvoj mikroorganizmov v živilih in s tem vestno nadaljujejo tudi v našem telesu in uničujejo naš zaščitni mikrobiom – temelj imunskega sistema, smo prav vsi potencialni kandidati za razvoj bolezni.

Ne samo struktura, bistveno se je spremenila tudi kakovost živil na naših krožnikih. Ob nenehni rasti prebivalstva sta kmetijska in živilska industrija že dolgo postavljeni pred izziv kako pridelati in predelati zadostne količine hrane, ob vse zahtevnejših podnebnih pogojih in vse bolj nerodovitni zemlji. Zato se
poslužujejo številnih tehnik, kot so npr. kmetijske kemikalije, modificirani in gensko spremenjeni organizmi, antibiotiki in rasni hormoni, številni dodatki v živilih, ipd., ki so vse prej, kot prijazni do našega zdravja.
  Za nameček se ob vsem tem številni poslužujejo še številih modernih prehranskih trendov in diet, brez da bi se resnično zavedali kaj točno povzročajo telesu. Vsako leto se namreč pojavi vsaj kakšna nova dieta, ki obljublja izjemne rezultate. Na žalost teh diet ne pišejo vedno strokovnjaki, temveč nemalokrat prehranska industrija, ki npr. s prodajo živil za hujšanje kuje visoke dobičke. Njihovi rezultati se ponavadi ne obdržijo, za zdravje pa predstavljajo visoka tveganja. Novi prehranski trendi, ki se velikokrat slišijo zdravi in smiselni, niso vedno optimalni za telo, niti za vsakega posameznika. Zavedati se moramo, da vsako omejevanje posameznih hranil lahko privede do pomanjkanja določenih makro- ali mikrohranil, ki so nujno potrebna za delovanje našega organizma. Lep primer je na primer ketonska dieta ali t.i. LCHF, ki zaradi striktnega omejevanja vnosa ogljikovih hidratov pogosto s seboj prinese utrujenost, slab spanec, vrtoglavico, mišične krče, upad kognitivnih funkcij, zaradi prenizkega vnosa sadja in zelenjave pa pride tudi do vseh posledic, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov.

Zdravo, uravnoteženo prehranjevanje s polnovrednimi živili ima največji vpliv na naše zdravje. Pri tem je pomembno, da prednostno posegamo po živilih, ki delujejo protivnetno in iz prehrane izločamo živila, ki spodbujajo vnetne procese. Za ohranjanje zdravja je sprememba načina prehranjevanja ključna in neobhodna, v koliko bolezen že doletela in si želimo zdravje povrniti.

Onesnaževanje

Zrak, ki ga dihamo, je, še posebej v zimskem času, precej onesnažen in obremenjuje naša pljuča. Mnogi za nameček vse preveč časa preživljamo v notranjih prostorih, kjer je kakovost zraka navadno zelo slaba. Ste vedeli, da je zrak v Ljubljani bolj onesnažen od prav vseh nemških mest? Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje, njena onesnaženost za več kot 50% presega celo onesnaženje v Parizu.

Voda, ki jo pijemo, z njo kuhamo in se umivamo, vsebuje številne kemikalije, ksenobiotike, težke kovine, a v mejah, ki so jih določili kot sprejemljive. So resnično lahko kakršnekoli meje pri tem sploh sprejemljive? Ste se kdaj vprašali po kakšnih ceveh potuje voda od zajema pa do vaše kuhinje?

Nič kaj obetavnejša ni niti zgodba s kakovostjo zemlje. Ljudje smo na koncu prehranjevalne verige in uživamo tako hrano živalskega, kot rastlinskega izvora. Tudi živali, ki jih uživamo, se prehranjujejo z rastlinsko hrano, ki je prevečkrat obremenjena s težkimi kovinami in slednje s tem prehajajo v nas. V obeh primerih je tako ključna kakovost in preskrbljenost tal s hranilnimi snovmi in odsotnost škodljivih snovi. Razmerja med njimi so se v zadnjih 100 letih dodobra spremenila, seveda v škodo hranilnih snovi. Preveč bi bilo pisati o vsem, zato smo se osredotočili samo na en slikovit primer;
Med zdravju škodljivimi snovmi se iz tal v našo hrano prenaša na primer veliko aluminija, medtem, kot je zemlja, v kateri raste naša hrana na primer revnejša s silicijem.
  Aluminij je silicijev antagonist, kar pomeni da še dodatno izpodriva dragocen silicij iz naših teles, ki nam ga v vseh pogledih primanjkuje. Po nekaterih podatkih se je vsebnost silicija v žitih v zadnjih 150 letih znižala za dobrih 50%. Posledično se zaradi sprememb tal soočamo z viškom aluminija in pomanjkanjem silicija v naših telesih.

Prekomerne količine aluminija v rastlinah, ki jih uživamo ogrožajo zdravje ljudi in živali. Največ aluminija skladiščijo krmne rastline, žita in gomoljna zelejnava. Kopičenje aluminija v telesu dokazano vodi v razvoj različnih pljučnih bolezni, fibrozo, toksični miokarditis, ishemično kap, tromboze, vnetne črevesne bolezni in Alzheimerjevo bolezen. Medtem ko se pomanjkanje silicija odraža predvsem v težavah s sklepi, vezivnim tkivom, kostmi, desnimi in hitrejšim staranjem. Dotaknili smo se samo dveh elementov, kjer en v pomanjkanju in drug v presežku. Če bi se poglobili še v druga nesorazmerja elementov, bi bilo takšnih primerov še zelo veliko.

Viri:
https://www.euronews.com/2021/06/17/cities-in-poland-and-italy-rank-bottom-in-europe-for-air-quality

https://www.lifelinediag.eu/us/cleanse-your-body-and-improve-immunity-phytotherapy-and-eliminating-silicon-deficiency/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7071840/

Vizija


V naši viziji so otroci zdravi, zvedavi, polni energije in otroške navihanosti. Srečni, polni energije in v odlični formi so tudi njihovi starši. Dedki in babice se starajo počasneje, lepše in ohranjajo trdno zdravje ter dovolj energije za pogosta pohajkovanja z vnuki po širnih travnikih in gozdovih. V naši viziji se vsakdo zaveda pretenj sodobnega sveta in prevzame lastno odgovornost za
svoje zdravje preventivno. Zdravje je prvi predpogoj za dolgo in srečno življenje.

S svojim delovanjem in ponudbo sledimo naši viziji.


 

Elektrosmog

Elektrosmog ali pravilneje elektromagnetna sevanja (EMS), predstavljajo visokofrekvenčna in nizkofrekvenčna sevanja tehničnega izvora, ki jih proizvajajo električne napeljave in raznovrstna brezžična omrežja, na katerih delujejo domala vse električne aparature in sodobni pripomočki, brez katerih ne znamo več živeti.

EMS ne zaznavamo z našimi čutili, zato vse gre za vse prevečkrat spregledan dejavnik, ko iščemo vzroke za svoje zdravstvene težave. Številne študije opozarjajo na nepoznane, a predvidljive negativne dolgoročne učinke izpostavljenosti EMS na zdravje, med tem ko je že veliko kratkotrajnejših študij dokazalo negativno delovanje EMS, ki vpliva predvsem na degeneracijo DNK in odmiranje naših celic, kar se v praksi pokaže skozi oblike, kot so npr.
  •     upadanje viskoznosti krvi,
  •     porušeno hormonsko ravnovesje,
  •     porast prostih radikalov,
  •     povečanje motenega razmnoževanja celic,
  •     poškodbe DNK in druge anomalije.
  Ljudje smo energijska bitja in naše celice delujejo na določenih frekvencah, EMS pa spreminja naravni električni pretok v telesu. To je najhitreje opazno pri meritvah možganskih aktivnosti (EEG), kjer se spremembe opazijo že ob sami meritvi. Ljudje preobremenjeni z EMS poročajo predvsem o pogostih glavobolih, nezbranosti, težavah z dihanjem, utrujenosti, motnjami spanca, omotico, ipd.

Konsenza o tem, katere mere obremenitev EMS so še sprejemljive ni, vsekakor pa je za zdravje najbolj optimalno, da je izpostavljenosti čim manj in da poskrbimo za čim boljšo zaščito vsaj v lastnih domovih, še predvsem spalnicah. Ker se je vplivom EMS praktično nemogoče v izogniti je dobra naložba v zdravje, da naše celice redno podpiramo s hranili, ki so bogata z izbranimi antioksidnati in s tem poskrbimo za sprotno popravljanje in preprečevanje DNK poškodb.

Toksini

Čeprav se še vedno marsikomu tematika toksinov in zastrupljenosti naših teles zdi zelo abstraktna, je na drugi strani izračunana realnost, da si povprečna ženska, vsako jutro še preden gre v službo, na telo nanese preko 400 različnih kemikalij, ki veselo pronicajo skozi kožo v notranjost telesa. A kozmetika še zdaleč ni edini vir toksinov.  
Nenehno smo izpostavljeni številnim strupenim substancam, ne da bi se tega sploh zavedali. Naša telesa se morajo boriti proti okoljskim toksinom, ostankom slabe prehrane in zdravil, virusom in bakterijam, kot tudi toksičnim presnovnim ostankom, ki nastanejo v telesu v procesu normalne presnove. Slednje poimenujemo endotoksini.  

Človeško telo ima vzpostavljen sistem za sprotno odstranjevanje toksinov, vendar ni bil predviden za takšne obremenitve, kot smo jim izpostavljeni v sodobnem času. Testiranja sposobnosti razstrupljanja kažejo, da imamo pripadniki kavkazijske rase izredno visok odstotek genetsko zmanjšanega ali celo zavrtega delovanja encimov, ki skrbijo za notranje razstrupljevale procese.

Najpogostejši viri toksinov so: zrak, voda, zemlja, živila, zdravila, droge, kozmetika, čistila, nakit, oblačila, posoda, gradbeni materiali, tobak, kmetijstvo in proizvodnja.
  Najpogostejši toksini, ki obremenjujejo telo:
  • Pesticidi, herbicidi, insekticidi, fungicidi, nitriti
  • Mikotoksini (npr. ohratoksin in aflatoksin B1)
  • Težke kovine, kot so živo srebro, arzen, svinec in kadmij
  • Druge kovine, kot npr. aluminij, nikelj, srebro
  • Ksenobiotiki, kot npr. BPA (bisfenol-A), PCB (poliklorirani bifenili), dioksini, zdravila, droge in številne druge kemikalije
  • Patogene bakterije, virusi
  • Amoniak
  • Alkohol, Tobak

Toksini zavirajo delovanje imunskega sistema, povzročajo kronična vnetja in vodijo v resnejše zdravstvene težave. Med najpogostejšimi, ki jih znanost povezuje s povišanimi obremenitvami s toksini so npr. fibromialgija, tinitus, oksidativni stres, onkološka obolenja, elektro-senzibilnost, glavoboli, depresija, avtoimunske bolezni, kožna obolenja, neplodnost in kronična utrujenost.
Copyright Eubioma © 2020   |   Pravno obvestilo   |   Uporaba piškotkov
Izdelava: MMStudio