Zagotovo se strinjamo, da je zdravje ena izmed najpomembnejših stvari v našem življenju. A kljub temu, da si vsi želimo (p)ostati zdravi in vitalni, se nam včasih zgodi, da pride do zdravstvenih težav. Lahko gre za zapletene težave, ki zahtevajo zdravniško pomoč in dolgotrajno zdravljenje, kvaliteto življenja pa nam zmanjšujejo že ‘manjše tegobe’, kot so napihnjenost, vetrovi, pomanjkanje energije, težave s kožo, pogoti prehladi in podobno.

Ampak veliko težav lahko odpravimo sami – ali pa jih celo preprečimo!

Že dolgo vemo, da črevesje temelj našega zdravja in da ga naseljujejo najrazličnejše bakterije – od koristnih, nevtralnih pa do škodljivih. Dobre bakterije pogosto imenujemo kar probiotiki, gorivo za njihovo rast pa prebiotiki. Ali ste morda opazili, da je v raziskavah vedno več govora tudi o postbiotikih?

Postbiotiki so različne snovi, ki jih proizvajajo probiotične bakterije med fermentacijo živil. Te snovi so različni metaboliti, ki jih bakterije proizvajajo med prebavo vlaknin, beljakovin in drugih hranil. Gre za zelo koristne presnovke, saj med postbiotike spadajo hranila, kot so vitamin B, vitamin K, minerali (magnezij), encimi, mlečna in ocetna kislina, aminokisline in protimikrobni peptidi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij.

Naša hrana mora za zdrav mikrobiom nujno vsebovati vse tri biotike – prebiotike, probiotike in postbiotike.

Slabo počutje in težave z zdravjem?

Stanje v črevesju je glavni faktor za naše splošno zdravje, a njegovo ravnovesje je precej občutljivo. Hitro ga porušijo nezdrava prehrana, onesnaženo okolje, virusne in bakterijske bolezni, starost in celo stres. Obenem pa dlje trajajoče neravnovesje mikrobioma prispeva k razvoju drugih, na videz povsem nepovezanih bolezni: debelosti, sladkorne bolezni tipa II, ateroskleroze, demence, neplodnosti, vpliva pa celo na naše hormonsko stanje in s tem na razpoloženje in počutje.

Bolniki s porušenim črevesnim stanjem opazijo naslednje simptome: vetrovi, ‘ropotanje’ v trebuhu, zaprtje in neredno odvajanje, tekoče blato, driska, slabost, nepojasnjeno znižanje telesne teže, nevrološke težave.

(P)ostanite zdravi!

Ker so raziskave pokazale, kako pomembni za zdravje so tudi postbiotiki, bi bilo škoda, če ne bi izkoristili, kar nam ponujajo! Pa poglejmo, kaj to je.

• Podpirajo zdravje črevesnega mikrobioma
Postbiotiki s spodbujanjem rasti koristnih bakterij v črevesju podpirajo zdravje črevesja. Postbiotiki, ki jih na primer proizvajajo probiotiki (mlečnokislinke bakterije) sta mlečna in ocetna kislina, ki pomagata uravnavati pH v črevesju in tako dodatno spodbudita rast koristnih bakterij. Zdravje črevesja je povezano z zdravjem celotnega telesa, na primer z izboljšano prebavo, boljšim delovanjem imunskega sistema, ter z duševnim zdravjem in razpoloženjem.

• Zmanjševanje vnetja
Postbiotiki, v tem primeru kratke verige aminokislin, imajo imunomodulatorne in protivnetne lastnosti, ki lahko koristijo vrsti vnetnih stanj, kot so vnetna črevesna bolezen, alergije in avtoimunske bolezni.

• Protimikrobno delovanje
Postbiotiki so med drugim tudi peptidi s protimikrobnim delovanjem. Tako zavirajo rast škodljivih mikroorganizmov.

• Urejajo prebavo
Vrsta postbiotikov os tudi oligosaharidi - kratke verige sladkorjev, ki jih probiotične bakterije proizvajajo med prebavo vlaknin. Te snovi lahko spodbujajo rast koristnih bakterij in pomagajo uravnavati prebavo.

• Izboljšanje delovanja imunskega sistema
Postbiotiki lahko pomagajo stimulirati imunski sistem in potencialno zmanjšajo tveganje za okužbe in druge težave, povezane z odpornostjo. Na primer, raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste postbiotikov spodbudijo proizvodnjo protiteles, kar je ključnega pomena za boj proti okužbam.

• Izboljšanje zdravja kože
Postbiotiki lahko podpirajo tudi kožni mikrobiom in dokazano je, da imajo potencialne koristi za zdravje kože – zmanjšajo namreč vnetja in izboljšajo funkcije bariere kože, njene zaščite. Vrsta postbiotikov so tudi bakterijski polisaharidi - kompleksne verige sladkorjev, ki jih proizvajajo probiotične bakterije. Ti polisaharidi lahko spodbujajo rast koristnih bakterij in imajo antioksidativne lastnosti, kar je zelo pomembno tudi za izgled kože.

• Podpiranje splošnega zdravja
Postbiotiki imajo lahko tudi druge koristi za zdravje, vključno s spodbujanjem zdravega staranja, izboljšanjem duševnega zdravja in zmanjšanjem tveganja za nekatere kronične bolezni. Ker pozitivno delujejo tudi na delovanje imunskega sistema, zmanjšajo tudi pojav najrazličnejših alergij in intoleranc.

Kako do postbiotikov?

Fermentirani napitki so lahko bogat vir postbiotikov. Med fermentacijo se koristne bakterije prehranjujejo s "hrano okoli sebe”, kar vodi v nastanek postbiotičnih spojin. Pomembno je torej, da fermentirani napitek vsebuje:

• čimveč koristnih bakterij,

• raznovrstna hranila, ki so primeren vir hrane zanje.

Prebiotiki torej podpirajo rast probiotikov, probiotiki pa nastanek postbiotikov. Primer postbiotika je na primer desnosučna mlečna kislina, o kateri več pišemo TUKAJ.

Viri prebiotikov so zlasti živila z visoko vsebnostjo vlaknin, kot so polnozrnate žitarice in zelenjava, na primer: česen in čebula, oves, stročnice in lanena semena.

Veliko probiotikov in postbiotikov najdemo v fermentirani pijači in živilih, kot so jogurti, kislo zelje, kefir in kimči.

Veliko koristnih bakterij, prebiotikov in postbiotikov se nahaja tudi v Multi EM ferment – ta fermentirani napitek je bil namreč zasnovan prav z namenom vzpostavljanja harmonije v črevesju.

Uživanje naštetih živil, redna telesna vadba in izogibanje toksinom (iz hrane, okolja, oblačil, …), so odličen način za povečanje količine pre-, pro- in postbiotikov, a količino tega ‘svetega trojčka’ najlažje povečamo s posebnim napitkom, bogatim s probiotiki in prebiotiki.

Ne glede na to s kakšnimi zdravstvenimi težavami se srečujete, pa je pomembno, da pri iskanju rešitve ne obupate. Zavedajte se, da so številne težave rešljive, a do njih je potrebno pristopiti celostno, ne le z zakrivanjem simptomov.

Maj, 2023