Dejstvo je, da naše zdravje in počutje in še marsikaj kontrolirajo mikroorganizmi – prebivalci našega mikrobioma. Kako je to sploh mogoče? Zakaj smo tako odvisni od njih? Kako lahko mi vplivamo na njih in njihovo sestavo v našem telesu?

Mikroorganizmi naseljujejo vse površine človeškega telesa. Daleč največ se jih nahaja v debelem črevesju, sledijo vsi ostali deli prebavne cevi, sluznice in koža. Raznolikost mikroorganizmov, ki živijo v sožitju z nami, je močno odvisna od naših življenjskih navad, naše prehrane, okolja v katerem živimo, higiene, uporabe antibiotikov in še mnogih drugih dejavnikov.

Da so mikroorganizmi pomemben del naših življenj povedo tudi številke, ki pravijo, da je v in na človeškem telesu vsaj trikrat več mikroorganizmov kot pa imamo ljudje lastnih celic.

Naš mikrobiom predstavlja pomemben del celote našega telesa. Njegov pomen dobiva v zadnjih letih vedno večjo veljavo, saj z novimi znanstvenimi tehnikami in analizami dobivamo bolj podroben vpogled v njihovo delovanje in njihov vpliv na naše počutje in zdravje.

RAZNOLIKOST mikroorganizmov je tista, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju našega zdravja.

Z modernim načinom življenja, prehranjevanjem z industrijsko predelano hrano ter z vlakninami osiromašeno prehrano smo v zadnjih nekaj desetih letih popolnoma spremenili sestave naših črevesnih mikrobiomov, kar znanstveniki povezujejo z eksponentnim porastom različnih nenalezljivih kroničnih bolezni – debelost, presnovni sindrom, sladkorna bolezen tip 2, vnetne črevesne bolezni, ateroskleroza, alergije,…

Zakaj mikrobiom »programira« delovanje našega telesa?

Črevesnemu mikrobiomu so v zadnjih letih raziskav dokazali pomembno vlogo v vitalnih procesih delovanja človeškega telesa. Zaradi njegove pomembnosti ga mnogi znanstveniki in raziskovalci enačijo z »organom«.

Črevesni mikrobiom skrbi za PRESNOVO HRANIL, ki jih mi sami ne moremo presnoviti z lastnimi prebavnimi encimi. Presnovni produkti bakterij naše telo lahko absorbira in porabi za svoje optimalno delovanje. Črevesni mikrobiom igra ključno vlogo pri presnovi prehranskih vlaknin (tvorjenje kratko-verižnih maščobnih kislin), tvorjenju vitaminov (vitamini B1, B2, B3, B6, B7, folna kislina, B12, D in K), izboljšanju presnove mineralov (predvsem kalcija, magnezija, cinka, železa in bakra) ter pri presnovi rastlinskih polifenolnih spojin.

Delovanje IMUNSKEGA SISTEMA je močno odvisno od stranskih produktov presnove črevesnega mikrobioma, ki poskrbijo za optimalno prehranjenost epitelijskih celic črevesja in mukoznih celic, ki skrbijo za tvorjenje črevesne sluznice. To sta glavni zaščitni plasti našega telesa, ki skrbita, da zaužiti zunanji toksini ali neprebavljene molekule ne povzročajo vnetnih reakcij, ki lahko povzročijo sindrom prepustnega črevesja.

Zdrav črevesni mikrobiom poskrbi tudi za zaščito pred raznimi alergijami ali občutljivostnimi reakcijami na posamezna hranila, poskrbi za modulacijo imunskega sistema ter regulira izločanje vnetnih citokinov v okolici črevesnih celic.

Med črevesnim mikrobiomom in imunskim sistemom poteka stalna komunikacija, s katero mikroorganizmi modulirajo delovanje imunskega sistema. Komunikacija poteka preko različnih peptidnih signalnih molekul, ki skrbijo za aktivacijo ali zavrtje imunskega odziva. Pri omenjeni komunikaciji igra ključno vlogo zdrava črevesna sluznica, ki predstavlja medij za prenos signalnih molekul. Črevesni mikrobiom vpliva na delovanje prirojenega in pridobljenega imunskega sistema.

Vaše DOBRO POČUTJE je pogojeno z urejeno prebavo in dobrim energijskim stanjem. Vsi bi se s tem strinjali.

Zdrava in urejena prebava je eden najpomembnejših dejavnikov dobrega počutja. Napihnjenost, zaprtje, driska in ostale prebavne težave vplivajo na naš delovni ali počitniški vsakdan ter obremenjujejo naše misli. S prisotnimi prebavnimi težavami je nemogoče biti delovno produktiven ali se sprostiti na dopustu, zato je priporočljivo skrbeti za stalno uravnotežen črevesni mikrobiom s probiotiki in prebiotiki, katerih optimalna kombinacija se skriva tudi v fermentiranemu napitku Multi EM ferment.

Optimalna kombinacija črevesnih mikroorganizmov preprečuje razrast in delovanje patogenih bakterij, ki povzročajo napihnjenost, in skrbijo za zdravo črevesno sluznico, ki poskrbi, da ne prihaja do zaprtja in pojava driske, ki je v osnovi posledica neprebavljenih ostankov hrane ali strupenih snovi, ki dražijo črevesne celice.

Super lastnost nekaterih dobrodejnih bakterij je, da proizvajajo antimikrobne substance, ki zavirajo in preprečujejo razrast patogenih bakterij.

Osnova dobrega počutja je tudi urejeno hormonsko stanje v telesu. Zagotovo ste slišali za os črevesni mikrobiom – možgani. Uglašena kombinacija črevesnih mikroorganizmov poskrbi za tvorjenje hormona Serotonina, ki mu splošno rečemo tudi hormon dobrega počutja. Zanimivo je dejstvo, da kar 90% hormona serotonina nastane v črevesju, ostalo pa v živčnih celicah.

Serotonin ima glavno vlogo pri signaliziranju občutkov sreče. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. V primeru njegovega pomanjkanja pa lahko naše razpoloženje zelo trpi, lahko se razvije tudi čustvena nestabilnost in v najslabšem primeru tudi depresija.

Dejstvo je takšno, da širši spekter mikroorganizmov v črevesju omogoča širši »program« pozitivnih učinkov na naše telesno in mentalno zdravje. Tako kot skrbijo računalniški programi za nemoteno delovanje računalnika, podobno skrb za delovanje človeškega telesa izvajajo tudi črevesni mikroorganizmi.

Naša najpomembnejša naloga je, da telesu privoščimo prehrano, ki bo poskrbela za ohranjanje raznolikosti črevesnega mikrobioma. Tudi računalnik ne bo delal, če ni priključen na dovolj močan vir električne energije.