Strinjamo se – lažje bi bilo, če bi za zdravje lahko poskrbeli »na zalogo«. Nekaj časa bi se izogibali sladkorju, cvrtju in procesirani hrani, potem pa še pojedli zvrhane količine vitaminov in mineralov.

To bi bilo precej lažje, drži, a žal ne gre tako. Vsekakor pa za dlje časa trajajoče zanemarjanje zdravja plačujemo po obrokih. Pa poglejmo, zakaj.

 

Tako kot avto, tudi naše telo za svoje delovanje stalno potrebuje gorivo. In spet – tako kot imamo za avto na voljo različne vrste goriva, imamo za naš organizem na voljo različno gorivo. Hrana za nas je lahko zelo kvalitetna, lahko pa služi le trenutku užitka in temu, da spravimo nekaj volumna in praznih kalorij vase. S tem torej poskrbimo le za to, da nam želodec ne kruli, to pa je tudi vse.

K sreči živimo v delu sveta, kjer je izbira naša.

 

 

Imunski sistem nas, če dela optimalno, ščiti pred vsemi nepridipravi, torej škodljivimi bakterijami, glivicami in virusi, saj je njegova ključna naloga razločiti med telesu lastnimi in telesu tujimi snovmi. Imunski sistem je sicer sistem več organov, tkiv, specializiranih celic in procesov, ki nadzorujejo organizem. Gre za kompleksno organizacijo, kjer imajo organi in tkiva, kot so bezgavke, limfne žleze, jetra, priželjc, kostni mozeg, vranica, prebavila, sluznice dihal, sečila in rodila vsak svojo vlogo pri zorenju imunskih celic. Lahko bi rekli, da ima najpomembnejšo vlogo pri nastanku celic imunskega sistema prav črevesje, saj v njem nastane kar 70 % vseh teh celic. To dejstvo nakazuje na to, da sami temelji imunskega sistema ležijo v črevesju in je zanj potrebno skrbeti ves čas.

 

 

Črevesni mikrobiom sestavljajo vsi mikroorganizmi, ki so v črevesju. Mikrobiom pa ne vplva le na naš imunski sistem, temveč je odgovoren tudi za druge izjemno pomembne funkcije, kot so prebava, presnova, proizvodnja lastnih vitaminov in poraba kalorij. Vidite, kako pomembna je torej skrb za naše črevesje? Da bo naše črevesje delovalo optimalno, mora biti črevesni mikrobiom uglašen – mikroorganizmi morajo biti v ravnovesju. Uravnovešeno stanje mikrobioma imenujemo evbioza, o evbiozi pa govorimo takrat, ko se v črevesju nahaja do največ 15 % patogenih mikrooorganizmov - kar 85 % morajo torej predstavljati blagodejni in nevtralni mikroorganizmi.

 

Za uglašen mikrobiom najlažje poskrbimo s pravilno prehrano in z uživanjem fermentiranih napitkov, ki vsebujejo čim večje število koristnih Efektivnih Mikroorganizmov.

 

 

Pa se vrnimo na to, zakaj je vsakodnevna skrb za zdravje tako pomembna. Za imunski sistem je hranilno bogata in raznolika prehrana neizmernega pomena. Na našo odpornost namreč prav s prehrano vplivamo na 2 načina: posredno preko urejenega črevesnega mikrobioma in neposredno z zagotavljanjem pomembnih hranilnih snovi. Pa poglejmo podrobneje oba pristopa k zagotavljanju zdravja. Ker je črevesni mikrobiom zelo občutljiv, mu je potrebno veš čas nuditi podporo. Blagodejne bakterije hitro uničijo konzervansi v hrani, zdravila, sevanja, onesnažena voda, težke kovine in podobno. Ker se ti »napadi« na našo telesno obrambo nikoli ne končajo, se tudi skrb za zdravje nikoli ne sme končati. V prehranskem smislu to pomeni, da se prehranjujemo ekološko in da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. Naše obroke naj v 70 % predstavlja zelenjava, veliko naj bo tudi sadja. Še posebej dobrodejna hrana za naše črevesje so fermentirana živila, kot so kislo zelje, kimči in kisla repa, odlični so tudi fermentirani napitki. Ker pa so dandanes živila precej hranilno osiromašena, je najbolje, da telesu dodatno zagotavljamo še vsaj nekaj tistih zares pomembnih snovi, ki bodo v podporo našemu imunskemu sistemu. Telesu moramo svojo hvaležnost izkazovati z zdravim načinom življenja, ne le z lepo gesto sem ter tja. Ker se mnoge hranilne snovi ne skladiščijo v telesu, jih je torej potrebno zagotoviti vsakodnevno. Če bi morali izbrati 3 najpomembnejše, so to zagotovo vitamin C, vitamin D in mineral cink.

 

Vitamin C svojo podporo telesu nudi s svojimi izjemno močnimi antioksidativnimi sposobnostmi. To pomeni, da iz telesa odstranjuje proste radikale, ki škodijo našim tkivom, obenem pa telesu pomaga popraviti vse poškodbe, ki so jih prosti radikali že naredili. Ker je vodotopen, se dnevno izloča z urinom in ga telo ne shranjuje v večjih količinah. Organizem nam bo tako hvaležen za vsakodneven vnos.

 

Tudi vitamin D ima izjemen pomen za našo odpornost, sploh pomembno pa vpliva na zdravje respiratornega sistema. Vitamin D se sicer v telesu tvori s pomočjo sončnih žarkov, a smo za te v zadnjem obdobju pogosto prikrajšani.

 

Nazadnje pa je tu še cink, mineral, ki ga telo ne zna shranjevati. Njegov vnos moramo torej zagotavljati dnevno in je prav zaradi tega spet tako očiten pomen sprotne skrbi za telo.

 

 

Včasih je veljal rek, da si to, kar ješ. Sedaj že dolgo vemo, da temu ni tako – najpomembnejša je namreč absorpcija. Četudi se zdravo prehranjujemo, je ključnega pomena, koliko od zaužitih hranil bo naše telo sploh uporabilo. Tukaj se lahko zopet navežemo na pomen uravnoteženega črevesnega mikrobioma, saj je ta tisti, ki, poleg samih lastnosti živila, odloča o stopnji absorpcije. Če torej želimo telesu nuditi optimalno količino vitaminov in mineralov, moramo zelo resno vzeti vsakodnevno skrb za črevesni mikrobiom.

 

Vidite, kako so procesi v telesu med seboj povezani? Za usklajeno delovanje telesa moramo torej ustaviti razmišljanje »nekaj se me loteva, moram danes pojesti malo več sadja« in ubrati celosten pristop.