Tudi Najpogostejše bolezni, ki jih danes diagnosticirajo ginekologi, so vnetna obolenja – obenem pa so ta eden najpogostejših vzrokov za neplodnost pri ženskah. Zdravniki najpogosteje diagnosticirajo motnje menstrualnega cikla, policistične jajčnike, ponavljajoča se vnetja mehurja, vaginalne okužbe, težave zaradi menopavze in podobno. Kot terapijo pogosto predpisujejo protivnetna zdravila in antibiotike – a pogosto se čez nekaj časa bolnice vrnejo z isto boleznijo, na žalost včasih celo v kronični obliki. Kaj je torej razlog za nenehno pojavljanje vnetnih bolezni genitourinarnega trakta in ali jih je mogoče preprečiti?

Pri celovitem pregledu tovrstnih bolnic zdravniki odkrivajo dodatne simptome povečane prepustnosti črevesja (sindrom prepustnega črevesja) in motnje mikrobioma. Bolnice tožijo o prebavnih težavah, napihnjenosti in intoleranci na določeno hrano, pogostih glavobolih in virozah, alergijah in izpuščajih, depresiji, anksioznosti, kandidiozi in avtoimunskih boleznih. To kaže na tesno povezavo med temi boleznimi. Še več, rezultati študij kažejo, da sta neravnovesje mikrobioma in vnetje, ki se pojavi pri sindromu prepustnega črevesja, vzrok za vnetne bolezni genitourinarnega sistema.

Mehanizem prepustnega črevesja

Ko je črevesje zdravo, so celice njegove sluznice precej tesno povezane in prepuščajo le majhne molekule - tako v krvni obtok pridejo samo koristne snovi. Zgodi pa se, da se sluznica začne tanjšati, preneha delovati pravilno, stiki med celicami postanejo šibkejši. Pojavijo se "luknje" v črevesni steni, črevesje torej postane prepustno. Takrat lahko "škodljvci", natančneje bakterije, glivice, toksini in celo neprebavljeni delci hrane, vstopijo v krvni obtok, potujejo po telesu in na različnih delih organizma povzročijo različne bolezni, vnetja ter porušijo stanje mikrobioma. To pa ne velja le za črevesje, ampak kateri koli drug organ. Ko toksini, bakterije, glivice in celo delci hrane vstopijo v krvni obtok, pride do vnetja v telesu in verjemite - telo vas o tem obvesti!

Razlogi za pojav prepustnega črevesja:

• Vzroki za pojav prepustnega črevesja so kronične poškodbe in vnetje črevesne stene ter otekanje zaradi alergijske reakcije (na določeno hrano in patogene mikroorganizme): glavni vzrok sindroma prepustnega črevesja je gluten, beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, rži, ječmenu in nekaterih drugih žitih. Uživanje glutena spodbuja nastajanje beljakovine zonulin, katera poveča prepustnost črevesja, saj razteza tesne stike epitelija. Tudi mlečni izdelki, sladkor in alkohol lahko povzročijo vnetje in sprožijo sindrom prepustnega črevesja.

• Povzročitelji: glive, bakterije, paraziti. Uravnovešen črevesni mikrobiom je zelo pomemben za vzdrževanje črevesne sluznice.

• Antibiotiki, hormonska kontracepcijska sredstva, klor, kemikalije in zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila itd.) so lahko vzrok previsoki prepustnosti črevesne stene.

• Nezadostna proizvodnja želodčnega soka (gastritis z zmanjšano kislostjo, dispepsija, drugi vzroki) in posledično rast bakterijske in glivične biote.

• Pomanjkanje prebavnih encimov in zakisanost prebavil.

• Kronični stres šibi imunski sistem in sposobnost telesa, da se upre patogenom, zato stalno prihaja do nepojasnjenih vnetij in simptomov.

Vloga črevesja pri oblikovanju črevesnega mikrobioma

Številni črevesni mikroorganizmi vplivajo na fiziološke funkcije gostitelja in močno vplivajo na nastanek in izločanje hormonov, elementov v sledovih, rastnih faktorjev in delovanje imunskega sistema. Črevesni mikrobiom in gostitelj sta vzajemno koristna in tudi soodvisna. Črevesni mikrobiom lahko spremenimo s pomočjo hormonskega medsebojnega delovanja in s tem vplivamo na biološko ravnovesje telesa. Pred kratkim so namreč ugotovili, da lahko črevesni mikrobiom nadzoruje raven estrogena, enega glavnih ženskih hormonov. Številne bakterije v črevesju lahko namreč presnavljajo estrogen. Iz tega sledi, da črevesni mikrobiom lahko vpliva ne le na procese prebave in presnove, ampak tudi na delovanje drugih organov. Velik delež črevesnega mikrobioma je zaradi nivoja estrogena tesno povezan z delovanjem ženskega reproduktivnega sistema.

Mikrobiom prebavil in reproduktivnega sistema

Znanstveniki so že večkrat dokazali, da celoten mikrobiom našega telesa izvira iz prebavil. Boljša in bolj uravnotežena kot je posameznikova prehrana, boljša je sestava njegovega mikrobioma. Neverjetno, kako lahko izraz s predpono »mikro« toliko pomeni za naše normalno delovanje, kajne?

Vaginalni mikrobiom je poseben del ženskega mikrobioma. Zanj je značilnih več vrst mikroorganizmov, običajno laktobacilov, ki lahko uporabljajo glikogen, ta pa je pod nadzorom estrogena. Laktobacili in druge koristne bakterije skupaj z vaginalnimi celicami proizvajajo mlečno kislino in so odgovorne za kisel pH vaginalnega okolja. Takšni posebni pogoji pomagajo zaščititi žensko telo pred določenimi boleznimi.

Mikrobiom in menopavza

Že pred stoletjem so dokazali, da vaginalne bakterije podpirajo vaginalno homeostazo in da je neravnovesje (disbioza) lahko povezano s slabim reproduktivnim in ginekološkim zdravjem. Vaginalni mikrobiom je še posebej pomembna za ženske po menopavzi in lahko močno vpliva na vulvovaginalno atrofijo, suhost nožnice, spolno zdravje in splošno kakovost življenja. Trajna poškodba vaginalne sluznice zaradi atrofije ne vodi le do znatnega poslabšanja dobrega počutja, ampak je tudi dejavnik tveganja za razvoj številnih patoloških stanj.

Kako se boriti proti disbiozi in sindromu prepustnega črevesja

Na splošno je precej težko reči, katera bolezen je vzrok in katera posledica - motnje mikrobioma ali prepustnost črevesja, vendar je očitno dejstvo, da sta ti dve stanji med seboj tesno povezani in pomembno negativno vplivata na celotno telo. Zato je pomembno, da ju preprečimo, ali pa vsaj zdravimo, da preprečimo vnetne bolezni in izboljšamo zdravje celotnega ženskega telesa.

Najpomembnejša in najlažja pot do uspešne preventive je vsekakor pravilna prehrana - sredozemska prehrana na primer velja za najboljšo protivnetno dieto in je učinkovita pri disbiozi. Poleg tega je priporočljivo uživati izbrane bioaktivne vitamine in biodostopne polifenole, ki pomagajo pri zniževanju vnetij in regeneraciji črevesne sluznice. V kombinaciji z izobiljem fermentiranih živil in rednim uživanjem večstopenjsko fermentiranega napitka, z 31 dobrodejnimi mikroorganizmi in pre- in postbiotiki iz 31 rastlinskih virov je moč v sorazmerno kratkem času uravnovesiti tako črevesni, kot genitourinarni mikrobiom in regenerirati sluznico.

Za vzdrževanje ženskega zdravja je ključno razumeti povezavo med disbiozo in različnimi boleznimi, ki jih pogosto diagnosticirajo ginekologi. Na ta način lahko torej prekinete začarani krog kroničnega vnetja in se zaščitite pred izčrpavajočimi ginekološkimi boleznimi ter zmanjšate možnost za pojava neplodnosti.

Junij, 2023

Viri literature:

1. Martin CR, Osadchiy V, Kalani A, Mayer EA. The Brain-Gut-Microbiome Axis. Cell Mol Gastroenterol Hepatol. 2018;6(2):133–148. doi: 10.1016/j.jcmgh.2018.04.003;
2. Zeng MY, Inohara N, Nunez G. Mechanisms of inflammation-driven bacterial dysbiosis in the gut. Mucosal Immunol. 2017;10(1):18–26. doi: 10.1038/mi.2016.75;
3. Amabebe E., Anumba Dilly O. C. Female Gut and Genital Tract Microbiota-Induced Crosstalk and Differential Effects of Short-Chain Fatty Acids on Immune Sequelae. Front. Immunol., Sec. Mucosal Immunity. Volume 11 – 2020;
4. Muhleisen AL, Herbst-Kralovetz MM. Menopause and the vaginal microbiome. Maturitas. (2016) 91:42–50. doi: 10.1016/j.maturitas.2016.05.015;
5. Graziani C, Laterza L, Talocco C, Pizzoferrato M, Di Simone N, D'Ippolito S, Ricci C, Gervasoni J, Persichilli S, Del Chierico F, Marzano V, Mortera SL, Primiano A, Poscia A, Ponziani FR, Putignani L, Urbani A, Petito V, Di Vincenzo F, Masi L, Lopetuso LR, Cammarota G, Romualdi D, Lanzone A, Gasbarrini A, Scaldaferri F. Intestinal Permeability and Dysbiosis in Female Patients with Recurrent Cystitis: A Pilot Study. J Pers Med. 2022 Jun 20;12(6):1005. doi: 10.3390/jpm12061005. PMID: 35743789; PMCID: PMC9225239.