Od jeseni do pomladi nas pogosto pestijo prehladi in druge respiratorne okužbe, ki jih povzročajo okužbe s preko 100 različnimi virusi. Poleg običajnih ukrepov, ki obsegajo predvsem higieno, izogibanje bolnim osebam in podporo imunskemu sistemu, je dobro poznati tudi vlogo črevesja pri preprečevanju prehladnih bolezni.

Čeprav si morda mislite, da so črevesje in pljuča daleč narazen, je dejansko med njimi pomembna povezava. To imenujemo črevesno-pljučna os ali »gut lung axis«. Preučevanja so pokazala, da mikroorganizmi v našem črevesju vplivajo tudi na našo imunost in občutljivost za prehladne viruse.

Črevesje je dom za veliko različnih vrst bakterij, ki sestavljajo črevesni mikrobiom. Ne samo, da te bakterije pomagajo pri prebavi hrane in absorpciji hranil, temveč tudi vplivajo na celoten imunski sistem in splošno zdravje posameznika – med drugim lahko tudi na to ali nas bo prizadel prehlad ali ne.

Najpomembnejša pri črevesnem mikrobiomu sta njegova pestrost – koliko različnih vrst bakterij in drugih mikroorganizmov prebiva v njem in pravilno ravnovesje med temi prebivalci. Za učinkovito delovanje mikrobioma morajo koristne in komenzalne bakterije močno prevladati nad patogeni. Kadar pride do neravnovesja, ki mu rečemo tudi disbioza, se poveča tudi občutljivost na prehladne viruse. Raziskave so pokazale, da so spremembe v mikrobiomu lahko povezane s spremembami imunskega odziva in vplivajo na razvoj respiratornih infekcij.

V skladu s tem, so študije pokazale, da so določeni presnovki, ki jih proizvajajo mikrobi v našem črevesju, ključni za razvoj imunskega odziva na prehladne viruse. Ena izmed teh snovi je desaminotirozin, ki se proizvaja pri razgradnji rastlinskih flavonoidov s strani določenih anaerobnih bakterij. Ta snov lahko vstopi v krvni obtok, doseže pljuča in aktivira imunski sistem za boj proti prehladnim okužbam.


Poleg tega so tudi kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), ki nastanejo pri fermentaciji prehranske vlaknine s strani črevesnih bakterij, pomembne za delovanje obrambnega sistema v pljučih. Te maščobne kisline lahko vplivajo na celični odziv na virusne okužbe, tako da spodbujajo izražanje genov, povezanih s protivirusnim odzivom.

Vse to kaže na pomembno povezavo med našim črevesjem in pojavljanjem prehladnih okužb. Zato je pomembno, da ohranjamo zdravo in uravnoteženo črevesno mikrobioto. Če je naš mikrobiom dovolj pester in uravnovešen, to lahko dosežemo z zadostnim uživanjem vlaknin – vsaj 30 g na dan, ki spodbujajo rast koristnih bakterij, in z zmanjševanjem vnosa nezdrave hrane ter izločanjem stresnih dejavnikov.

Kadar pa pestrost ni najbolj optimalna ali pa celo obstaja sum na disbiozo je dobrodošlo mikrobiom podpreti z dodajanjem raznovrstnih sevov koristnih bakterij (probiotikov), ki bo okrepila pestrost mikrobioma in podrla ravnovesje med črevesnimi mikroorganizmi. S tem se bo zvišala odpornost na prehladna in respiratorna obolenja ter v splošnem izboljšano delovanje imunskega sistema, kar pomeni boljšo zaščito pred vsemi boleznimi.

Črevesno-pljučna os predstavlja novo področje raziskav, ki nam pomaga razumeti povezavo med našim črevesjem in respiratornimi okužbami. Zdrav in uravnovešen črevesni mikrobiom je ključnega pomena za močan imunski sistem ter za preprečevanje in obvladovanje nadležnih prehladov in drugih respiratornih obolenj.

Bodite torej pozorni na dogajanje v svojem črevesju in skrbite zanj, saj vam to lahko prihrani precej nevšečnosti, ki jih povzročajo prehladi in respiratorne bolezni. Kaj ni veliko bolje ostati zdrav in uživati v raznolikosti barv narave, ki nam jih ponujajo jesensko zimski meseci, kot pa v deko zavit in smrkajoč prestavljati med TV programi?

Vir:

Sencio, V., Machado, M. G., & Trottein, F. (2019). The lung–gut axis during viral respiratory infections: the impact of gut dysbiosis on secondary disease outcomes. Microbes and Infection, 302-307.


December 2023