Najpogostejše vprašanje, ki se pojavi ob branju poročila preiskav težkih kovin in drugih toksinov v celicah je "od kod prihajajo vsi ti toksini”. Še posebej pri osebah, ki sicer živijo zdravo življenje, v splošnem pazijo na prehrano in zadostno gibanje. Verjamemo, da to zanima tudi vas, zato smo spodaj zbrali najpogostejše vire toksinov, ki obremenjujejo naša telesa in njihovo zdravje.

Toksini, ki jih dihamo

Stenske plesni: Plesni v slabo prezračenih prostorih, staro pohištvo in preproge ter vlažne stene in stropi lahko proizvajajo mikotoksine, ki se sproščajo v zrak.

Prah in težke kovine: V mestih in industrijskih območjih lahko dihamo zrak, onesnažen s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro, ki prihajajo iz industrijskih emisij in izpušnih plinov.

Promet in tovarniški izpusti: Izpusti dizelskih vozil in tovarn lahko vsebujejo različne ksenobiotike in mikrodelce, ki lahko vstopijo v pljuča.

Avtomobilske pnevmatike: ob obrabi avtomobilskih pnevmatik ob vožnji nastajajo majhni delci z vrsto strupenih kemikalij, vključno s poliaromatskimi ogljikovodiki, benzotiazoli, izoprenom in težkimi kovinami, kot sta cink in svinec in lahko sežejo globoko v pljuča.

Dišave: aromatizirani trgovski centri in storitveni objekti, osvežilci zraka in dišeče sveče so vir številnih kemikalij, ki jih vdihavamo.

Tobak: Kajenje ali izpostavljenost pasivnemu kajenju je neposreden vir toksinov, kot so nikotin, katran in ogljikov monoksid.

Toksini, ki jih pojemo

Pesticidi in insekticidi v hrani: Pesticidi in insekticidi, uporabljeni v kmetijstvu so vir težkih kovin in kemikalij, povečini ostanejo na sadju in zelenjavi in jih zaužijemo.

Kontaminirana živila: v žitu in oreščkih, ki so shranjeni v vlažnih in toplih pogojih se velikokrat nahajajo aflatoksini, vir mikotoksinov pa so tudi začimbe in suho sadje, če so nepravilno sušeni ali shranjeni. Zelenjava in sadje, ki je zraslo v onesnaženi zemlji, vsebuje toksine. Deževnica s katero zalivamo vrt je kontaminirana s težkimi kovinam.

Kontaminirano meso in ribe: Kontaminacija mesa in rib s težkimi kovinami, kot je živo srebro, ali patogenimi bakterijami in virusi in celo antibiotiki.

Predelana hrana: Nitriti, ki se uporabljajo kot konzervansi v predelanih mesnih izdelkih, v telesu tvorijo škodljive rakotvorne nitrozamine.

Prehranski aditivi: Številni prehranski aditivi so vprašljivi za zdravje, konzervansi pa neposredno ubijajo črevesni mikrobiom.

Zdravila: Dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil lahko povzroča toksičnost, ki se dodatno zviša z interakcijami z drugimi zdravili.

Posoda: Aluminijasta posoda lahko sprošča aluminij v živila, posoda s teflonskimi in podobni neprijemajočimi (non-stick) premazi ob kuhanju sprošča toksične kemikalije, plastične posode v mikrovalovnih pečicah sproščajo kemikalije, kot je bisfenol A, keramika in glinena posoda lahko sprošča svinec ali kadmij, litoželezna posoda lahko pri dolgotrajni uporabi sprošča železo v hrano.

Toksini, ki jih nosimo

Kozmetika in osebna nega: Številni izdelki za osebno nego vsebujejo aluminij, nikelj in preštevilne druge potencialno škodljive kemikalije. Ocenjujejo se, da s povprečnim vsakodnevnim make-upom nanesemo na kožo 400 različnih kemikalij. Spomnimo se, da koža absorbira.

Oblačila: Oblačila, obdelana s kemikalijami za preprečevanje gub in plesni ali z vodoodporno zaščito, vsebujejo formaldehid in druge škodljive snovi. Bombaž je v času rasti x-najstkrat škropljen s pesticidi.

Amalgamske zalivke: Amalgamske zalivke so zelo pogost vir obremenitve z živim srebrom.

Nakit in dodatki: Kovinski nakit in dodatki na oblačilih lahko vsebuje nikelj in druge kovine, ki povzročajo kožne reakcije in prehajajo skozi kožo v telo.

Toksini, ki jih popijemo

Voda: Voda iz pipe nikoli ni 100% čista in še vedno vsebuje neke tolerančne meje težkih kovin, kot so svinec in živo srebro ter kemične onesnaževalce, kot so pesticidi, pa tudi viruse in ostanke številnih zdravil in hormonov. Vir toksinov so tudi zastarele vodovodne napeljave do hiše ali v hiši.

Alkoholne pijače: Redno uživanje alkohola vodi v akumulacijo toksinov v telesu. Pakirane pijače: Nekatere plastenke ali embalaže še vedno vsebujejo bisfenol A (BPA) ali druge škodljive kemikalije.

Toksini s katerimi prebivamo

Gradbeni materiali: pri izolacijah se uporablja formaldehid, v starih zidnih barvah se je nahajal svinec, v nekaterih vrstah talnih oblog najdemo PVC, ki vsebuje ftalate in druge škodljive mehčalce.

Pohištvo: V lesni industriji uporabljajo za iverne in vezane plošče formaldehid, v oblazinjenem pohištvu so zaviralci gorenja, barve in laki za pohištvo so zmes raznovrstnih kemikalij.

Čistila in detergenti: vsebujejo sintetične dišave in številne druge škodljive kemikalije.

Toksini, ki jih proizvaja naše telo

Amoniak: Amoniak je stranski produkt presnove beljakovin, ki lahko iz črevesja prehaja v telo.

Prosti radikali: Proizvajajo se med normalnimi celičnimi procesi in lahko povzročijo oksidativni stres.

Presnovni odpadki: Kot so sečna kislina, ki lahko pri nepravilnem izločanju povzroči težave, kot je protin.

Endotoksini: neuravnovešen črevesni mikrobiom lahko zviša nastajanje endotoksinov LPS, ki povzročajo vnetja.

Toksini, s katerimi se prostovoljno zastrupljamo

Kajenje: Tobak vsebuje številne toksine, vključno z nikotinom, katranom in ogljikovim monoksidom. Številne elektronske cigarete vsebujejo izključno samo kemikalije.

Kot omenjeno uvodoma, so to le najpogostejši viri, kjer v večini niti nismo upoštevali PFAS – t.i. "forever chemicals” (op. večnih kemikalij), kamor spada približno 4.200 kemikalij, ki prehajajo v naše telo in jih samo ni sposobno predelati in izločiti. Mogoče ste pred kratkim zasledili govora o njih v škandalu s čajnimi vrečkami ali pa poročilo raziskave, ki je potrdila, da se je njihova količina med 2011 in 2021 potrojila in da je med 30-40% poletnega nekonvencionalnega sadja in zelenjave obremenjenega s PFAS.

Nam se to sliši zelo zaskrbljujoče in zato še toliko bolj poudarjamo pomembnost izbire ekološke, lokalne prehrane, naravnih čistil in kozmetike ter naravne podpore razstrupljanju telesa.