Vas tarejo prebavne težave, pomanjkanje energije ali slabo razpoloženje, raztresenost in slaba koncentracija, upad libida, pogosto zbolevate za prehladi? Če je temu tako, pozorno berite naprej - skoraj zagotovo je v vašem črevesnem mikrobiomu prišlo do neravnovesja med mikroorganizmi, ki mu pravimo disbioza. To nikakor ni dober znak, saj se iz dolgotrajne disbioze razvijejo številne bolezni. Črevesni mikrobiom je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu in igra najpomembnejšo vlogo pri vzdrževanju črevesne homeostaze. Sestavljajo ga vsi mikroorganizmi (bakterije, glivice, evkarionti in virusi), ki se v nahajajo v črevesju. Slednjih je pri zdravih posameznikih lahko preko 1.000 različnih vrst sevov, ob bolezni ali pa uživanju različnih zdravil pa se lahko razredčijo tudi na le nekaj sevov. Ljudje imamo nekaj čez 40 vrst sevov enotnih, ostali pa se razlikujejo – vsakdo izmed nas ima namreč unikaten mikrobiom.
Vloga
mikrobioma se ne ustavi samo pri vplivu na stanje in procese v
črevesju (t.j. prebava živil in presnova hranil) – raziskave zadnjega desetletja in pol so potrdile vpliv mikrobima na vse od bolečine, počutja, spanja, stresa, koncentracije, do tega kako naše telo uporabi hrano, ki jo zaužijemo in kako se bojuje proti infekcijam.
Črevesni mikrobiom lahko razdelimo na 3 ključne dele:| Dobrodejni del | Sestavljajo ga mikroorganizmi, ki imajo temeljito raziskano in potrjeno pozitivno delovanje v telesu in se v praksi imenujejo probiotiki. |
|---|
| Komenzalni del | Je največji del mikrobioma, sestavljajo ga mikroorganizmi, ki vzdržujejo ravnotežje, a se njihove aktivnosti v primeru disbioze lahko obrnejo tudi v negativne. |
|---|
| Patogeni del | Sestavljajo ga mikroorganizmi z negativnim vplivom na zdravje in naj za vzdrževanje homeostaze ne bi presegali 15% deleža v celoti. |
|---|
O uravnoteženem
mikrobiomu govorimo, kadar dobrodejni in komenzalni del predstavljata vsaj 85% delež v celoti - to stanje poimenujemo evbioza. Kadar patogeni del presega 15 % delež, govorimo o disbozi. Disbioza med drugim predstavlja tveganje za stanjšanje črevesne sluznice, ki ščiti črevesno steno, da ta lahko normalno opravlja svoje funkcije. Če oz. kadar pride do stanjšanja črevesne sluznice, se pojavijo vnetja na črevesni steni in motnje v delovanju mehanizma, ki v krvni obrok prepušča hranila in preprečuje prehajanje nevarnih snovi v krvni obtok (t.j. presnovni ostanki, patogeni, toksini, ipd.). To stanje v praksi poznamo pod splošno uporabljenim imenom
sindrom prepustnega / puščajočega črevesja ali kar z anglizmom
"leaky gut".
| Disbioza in posledično povišana prepustnost črevesne stene sta prepoznani kot prvi fazi številnih kroničnih bolezni. Konkretneje, znanstveniki ugotavljajo, da se ravno iz njiju razvije preko 80% kroničnih bolezni. |
|---|
Kadar je črevesni mikrobiom v disbiozi je motena tudi absorpcija hranil iz prehrane – praktično to pomeni, da izvrstna hranila, ki smo jih zaužili z živili in prehranskimi dopolnili, ne bodo optimalno absorbirana.
Najbolj smiselno je vedno najprej uravnovesiti stanje mikrobioma in šele nato staviti na živila in prehranska dopolnila, ki bodo prinesla dodatne pozitivne učinke na zdravje.
DisbiozaSodobno življenje je prenatrpano s stresorji, ki vplivajo na ravnovesje v črevesnem mikrobiomu in predstavljajo visoko tveganje za nastanek disbioze. Mikroorganizmi so namreč izjemno občutljivi in njihovo pestrost lahko kaj hitro skrčimo tako z dejavniki iz okolja, kot tudi z neprimernimi živili, kozmetiko, čistili in pretiranim razkuževanjem.
Najpogostejši dejavniki tveganja za pojav disbiozenegativen vpliv na spremembe ravnovesja v črevesnem mikrobiomu
- stres (emocionalni, psihični, fizični, travmatski)
- nosečnost, menopavza
- enolična prehrana
- pesticidi, biocidi, herbicidi
- zahodni tip prehranjevanja
- topila, mehčala, tioli
- konzervansi v živilih
- PA, ftalati
- alkohol
| - virusi, glivice
- kajenje
- zdravila (predvsem antibiotiki)
- EM sevanja (el. naprave, wi-fi, 5G)
- težke kovine (Hg, Al, Cd,…)
- intenzivni fizični napori
- umetna sladila (aspartam, suklaroza,…)
|
V kolikor imate eno ali več spodnjih težav, je to lahko že dober pokazatelj disbioze
- prebavne težave (diareja, konstipacija)
- napenjanje in vetrovi
- intolerance na živila
- anksioznost
- depresija
- ekcemi, izpuščaji, srbečice
- neprijeten zadah in telesni vonj
- pogosti glavoboli
- utrujenost
| - pomanjkanje energije
- raztresenost
- poslabšanje spomina
- razpoloženjska nihanja in nemir
- pogosti prehladi
- slaba koncentracija
- upad libida
- kronična / avtoimunska bolezen
|
Uglasitev črevesnega mikrobiomaUravnoteženje stanja med posameznimi mikroorganizmi, še predvsem v dobrodejnem delu
mikrobiote, se najhitreje doseže z dodajanjem širokega spektra živih mlečnokislinskih
probiotičnih bakterij, ki se nahajajo v desnosučni mlečni kislini (L+).
Najboljši izdelki vsebujejo po več 10 raznovrstnih efektivnih mikroorganizmov (EM), ki posnemajo naravna razmerja v zdravi človeški mikrobioti in imajo zmožnost ponaselitve v črevesju. Do neke mere bodo podprli tudi modulacijo komenzalnega dela mikrobioma.
Tudi v samem komenzalnem delu mikrobiote so potrebna določena razmerja predvsem med rodovi frimicutes in bacteroides, ki je pomembno za učinkovito delovanje imunskega sistema (GALT). Za posreden vpliv na dodatno modualcijo komenzalnega dela mikrobiote, se poleg široko spekternih pripravkov z efektivnimi mikroorganizmi poleg priporoča še uživanje nizko oksidiranih omega-3 maščobnih kislin v obliki naravnih trigliceridov, ki naj vsebujejo vsaj 2.000 mg EPK/DHK esencialnih maščobnih kislin. Omega-3 maščobe kisline bodo obenem dobrodejno delovale tudi na morebiten pojav vnetij na črevesni steni, ki se pojavijo zaradi neuravnotežene mikrobiote.
Običajno za
povrnitev eubioze v črevesju zadostuje že
3 mesečno uživanje efektivnih mikroorganizmov (EM), po 20-30 milijard dnevno, in prbl. 2,5 g
omega-3 maščobnih kislin. V odvisnosti od obsega disbioze in izpostavljenosti dejavnikom tveganja je smiselno obdobje ustrezno podaljšati oz. vsake toliko časa terapijo ponoviti, da se zagotovi sprotno uravnavanje ravnotežja.
Na hitrejše odpravljanje disbioze in nadaljnje vzdrževanje ravnovesja (eubioze) v črevesju ima bistven vpliv tudi način prehranjevanja.
- Uživajte veliko sveže zelenjave in sadja, torej veliko rastlinskih vlaknin. Dobri viri vlaknin so npr. šparglji, sladki krompir, avokado, brokoli, por, čebula, česen, banane, jabolka, jagodičevje, suho sadje…
- Na vašem krožniku naj bodo redno polnozrnate žitarice in stročnice, kot so npr. grah, leča, bel fižol, ovseni kosmiči, rjavi riž, kvinoja, proso, ajda, čičerika…
- Beljakovine in maščobe živalskega izvora naj bodo le v manjši meri in vedno le visokokakovostne.
- Izogibajte se predelanim živilom, rafiniranim mokam in oljem ter sladkorju.
Disbioza se lahko pojavi kadarkoli v življenju, a če smo oboroženi z znanjem o tem kaj predstavlja in kako jo odpraviti, se lahko preprosto izognemo ne samo neprijetnim simptomom, ki jih povzroča, temveč tudi potencialnim boleznim, ki bi se lahko razvile, v kolikor disbioze ne bi odpravili.