Ne zamudite
posebnih ponudb, novosti
in promocijskih kuponov!

Prijavite se na naše novice in obenem pridobite
3% popust na vaše prvo naročilo.

Popust velja za nakup vseh izdelkov iz redne ponudbe.
Ne velja za izdelke v akcijskih ponudbah in paketih.

Izpolnite obrazec za prenos brezplačne e-knjige



Pridobite 5% POPUSTA ob naslednjem nakupu.
Prijavite se na e-novice in ob zaključku nakupa pridobite 5% popust ob naslednjem nakupu.

Želim se prijaviti   Ne želim se prijaviti
Celostna
obravnava
Brezplačno
svetovanje
Brezplačna
poštnina nad 50 €

Podcenjeni mineral - Silicij


Vemo, da večji del telesa predstavlja voda – kaj pa je ostalo? Človeški organizem poleg vode prestavljajo še sol, maščoba in žal pogosto podcenjeni mineral silicij.
 


Glede na to, da naše telo ni v tekoči obliki, si včasih težko predstavljamo, da naš organizem v več kot 60 % sestavlja voda. Voda je za naše zdravje in življenje ključnega pomena, saj oskrbuje celice s kisikom in hranili in hkrati odstranjuje odpadne snovi iz telesa. Ključno za naše telo je torej, da je ustrezno hidrirano. Ima tudi pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, varuje organe in vezivna tkiva.

Maščobe so odgovorne za sestavo ovojnic celic, ki med drugim poskrbijo, da se voda ne »izlije« iz nas. čeprav je sol velik problem dandanes, ker jo zaužijemo precej več, kot bi jo smeli, pa ima ta ključno vlogo pri izmenjevanju informacij med celicami in s tem tkivi, organi.

Katera pa je snov, ki skupaj drži naša tkiva? To je mineral silicij, ki smo ga omenili na začetku. Se pa njegova vloga nikakor ne konča pri tem, zato je škoda, da o njem slišimo tako malo. Silicij je tretji najbolj zastopan element v sledeh v našem organizmu. Ime »lepotni mineral« se ga je prijelo, ker poskrbi za prožnost kože (gladi gube) in drugih tkiv, skrbi pa tudi za lepši videz naših las in za zdravje nohtov. Vsekakor pa je vloga silicija v telesu mnogo večja od samo lepotne.
Silicij pomaga pri resorpciji kalcija, kar seveda zagotavlja trdnost kosti ter prožnost mišic in kit. Kožo, lase, nohte in krvne žile pa obnavlja posredno – preko sinteze elastina in kolagena. Pomanjkanje silicija se prav zato izkazuje predvsem v krhkih laseh in nohtih brez sijaja, krhkih kosteh in hrustancu ter zmanjšani elastičnosti kože, ožilja, kit in tetiv. V splošnem je torej znižan nivo silicija v telesu neposredno povezan s hitrostjo staranja.

Glede na blagodejen učinek silicija na prej omenjena tkiva, se kaže njegova pomembna vloga kot podpora pri boleznih, kot so osteoporoza, ateroskleroza, diabetes, bolezni srca.

Njegove zaloge usihajo?

Čeprav gre za enega najbolj razširjenih elementov na našem planetu, ga je v naši prehrani vse manj, druge snovi (na primer aluminij) pa dodatno znižujejo tudi njegovo absorpcijo. Marsikdo, ki si privošči mineralno analizo las, pogosto ugotovi, da mu primanjkuje silicija. Razlogov za to je zelo veliko. Prvi je seveda hrana, ki vsebuje malo tega elementa. Srednja Evropa ima kompleks tal iz rjave zemlje, podeželske ilovice in luvisolov. Gre za kislna tla, iz katerih se alkalne komponente zlahka izlužijo, nadomestijo pa jih predvsem vodik, aluminij, železo in mangan, ki pa lahko predstavljajo veliko nevarnost za rastline, ki jih uživamo. Raziskave kažejo, da večina preskušenih tal presega sprejemljivo vsebnost aluminija! Zakaj je to pomembna informacija?

Ljudje smo na koncu prehranjevalne verige in jemo hrano živalskega in rastlinskega izvora. Vendar pa živali, ki jih uživamo, jedo rastline, ki so lahko polne težkih kovin. V tleh, vodi in zraku je veliko zdravju škodljivih snovi, med njimi tudi aluminija - silicijevega antagonista! To pomeni, da aluminij izpodrine silicij iz našega telesa.

Prekomerne količine aluminija v rastlinah, ki jih uživamo (tako mi, kot živali, katerih meso uživamo) ogrožajo zdravje ljudi in živali. Rastline, ki so še posebej občutljive na presežek aluminija, so solata, rdeča pesa, ječmen, majaron, bazilika in druge. Največ aluminija lahko »skladiščijo« krmne rastline, žita in gomoljna zelenjava.

Kako torej napolniti zaloge silicija?

Biološko dostopen silicij najdemo v hrani, bogati s prehransko vlaknino, polnozrnatih žitaricah, zelenjavi, sadju, pivu in tudi v pitni vodi – a le v manjši meri. Silicij, ki ga zaužijemo s hrano, se v telesu pretvori v silicijevo kislino, ki se nato absorbira v kri, z njo pa potuje v različna tkiva in organe, kjer je potreben. Največ silicija se kopiči v ledvicah, jetrih, vranici, pljučih, aorti, hrustancu in drugih vezivnih tkivih.

Biološko dostopen silicij najdemo v hrani, bogati s prehransko vlaknino, polnozrnatih žitaricah, zelenjavi, sadju, pivu in tudi v pitni vodi – a le v manjši meri. Silicij, ki ga zaužijemo s hrano, se v telesu pretvori v silicijevo kislino, ki se nato absorbira v kri, z njo pa potuje v različna tkiva in organe, kjer je potreben.

Da svojemu telesu zagotovite zadostne količine silicija, lahko poskrbijo prehranska dopolnila, a pred nakupom torej zmeraj preverite, da gre za kvaliteten izdelek - organski silicij, da se ga bo resnično absorbiralo čim več – tako boste poskrbeli za svoje telo in obenem ne boste metali stran denarja za snov, ki se bo iz vašega telesa izločila, kot bi trenil.
 
Copyright Eubioma © 2020   |   Pravno obvestilo   |   Uporaba piškotkov
Izdelava: MMStudio