Stres niso le roki v službi, nenehno hitenje in slabe novice - stres pride tudi z vadbo, nezdravo prehrano, onesnaženim zrakom, okužbami, strahom, zaskrbljenostjo in navsezadnje - včasih tudi v odnosu s taščo! Stres prav povsod preži na nas. Včasih le akutno, a vse prevečkrat kar kronično in povzroča v telesu veliko škodo.
 

Poglejmo kako prevzeti vajeti in obvladati stres in škodo, ki jo povzroča. 

Kronični stres je prisoten, kadar se moramo v življenju neprestano soočati z izzivi in si zato težko "vzamemo odmor”. Prav tako velja za kronične bolezni, prisotnost virusov in bakterij ter onesnaženo okolje. Pogosto morda sploh ne zaznamo, da smo pod stresom, ko pa to ugotovimo, je že prepozno!

V blogu se bomo poglobili v svet stresa, raziskali njegov vpliv na telo in um ter ponudili praktične strategije za učinkovito obvladovanje stresa. Predstavili vam bomo tudi konkretne rešitve za spoprijemanje s stresom in ublažitev oz. odpravljanje posledic, ki jih pušča na zdravju.

Akutni stres: prijatelj ali sovražnik?

Akutni stres, ki ga pogosto povzročajo zahtevne situacije, lahko obravnavamo kot pripravo telesa na akcijo in sprožitev odziva "boj ali beg". Ta odziv nas pripravi, da se soočimo s trenutnim izzivom - tako fizično kot tudi psihično.

Akutni stres je pravzaprav "zaželen”, saj nas reši iz trenutne situacije, potem pa se spet umirimo. Akutni stres je bil še posebej velikega pomena v preteklosti – ko je na primer jamski človek lovil žival za preživetje - ob tem je seveda doživel veliko stresa (tako fizičnega zaradi teka za živaljo, kot tudi psihičnega zaradi strahu pred napadom živali), a ko jo je ujel se je pomiril in akutni stres je ponehal. Seveda, dokler tudi število akutnih stresnih situacij ni preveč - tako akutni stres preide v serijo stresnih dogodkov in že lahko začnemo govoriti o kroničnem stresu.

Če to prenesemo v obdobje dandanes, ko je kroničnega stresa zares veliko, to izgleda nekako tako: zjutraj hitite v službo, a na cesti naletite na delo na cesti in s tem na zastoj. Zamujate na pomemben sestanek, šef pa je že tako ali tako slabe volje. Med potjo vas še kliče mama, da je teta v bolnici! Ko končno prispete v službo ugotovite, da boste morali zaradi izredne situacije podaljšati delovnik – kdo pa bo otroka odpeljal na trening? Ko se zvečer končno stanje umiri, pa ugotovite še, da mora otrok naslednji dan oddati zaključen projekt, pri katerem potrebuje vašo pomoč. A gre lahko še kaj danes narobe? Ja, lahko vam še zmanjka elektrike!

Kaj se torej zgodi, ko stres postane neobvladljiv?

Takrat začne vplivati na naše celice, mikrobiom in organe.

Posledice, ki jih stres pusti na celični ravni precej vplivajo na naše zdravje, saj:

• stresna hormona, kot sta kortizol in adrenalin, lahko spremenita delovanje celic in presnovo. V kratkotrajnih stresnih situacijah so ti hormoni koristni, saj povečajo telesno pripravljenost za soočanje s situacijo. Vendar pa dolgoročna izpostavljenost visokim ravni teh hormonov, kot je pogost pojav pri kroničnem stresu, lahko negativno vpliva na zdravje. Prekomerno izločanje kortizola lahko na primer prispeva k debelosti, povišanemu krvnemu tlaku in drugim zdravstvenim težavam.
   
• spremembe celičnih signalnih poti vplivajo na izražanje genov in proizvodnjo beljakovin. To se lahko kaže kot oslabljeno ali ohromljeno delovanje imunskega sistema, kar povečuje občutljivost na okužbe,
   
• oksidativni stres lahko poškoduje celične komponente, zlasti mitohondrije, kar vodi v zmanjšanje energije in vnetja,
   
• oksidativni in nitrozativni stres lahko zmanjšata delovanje antioksidativne obrambe in posledično povzročita poškodbe DNK. To lahko privede do mutacij in poškodb genskega materiala, kar poveča tveganje za različne bolezni, vključno s rakom. Možne so tudi poškodbe beljakovin in maščob v telesu, lahko vodi do številnih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi. Oksidativni stres se povezuje tudi s procesom staranja, saj poškoduje celice in tkiva ter prispeva k splošnemu upadu telesa. Oksidativni stres nenazadnje lahko sproži vnetne odzive v telesu, ki so povezani z različnimi boleznimi, vključno s kroničnimi vnetnimi boleznimi.

Na udaru je tudi črevesni mikrobiom:

Ravnovesje črevesnega mikrobioma je ključnega pomena za zdravje prebave, absorpcijo hranil in delovanje imunskega sistema.

Kronični stres lahko poruši to ravnovesje, kar lahko privede do:

• prebavnih težav,
• težav z absorpcijo hranil,
• povečane prepustnosti črevesja ter
• sistemskega vnetja

Vse našteto lahko vodi tudi do avtoimunih in kroničnih bolezni, zato stres vsekakor ni zanemarljiva težava!

Stres pa ne deluje le na "mikro-ravni", deluje namreč tudi na ravni organov:

• povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni zaradi povišanja krvnega tlaka in vnetja,
• negativno vpliva na prebavo in s tem zdravje prebavnega sistema,
• kronični stres prispeva k anksioznosti, depresiji in kognitivnim težavam,
• hormonsko neravnovesje dodatno vpliva na različne organe in sisteme.

Za uspešno obvladovanje stresa je pomembno razumeti njegove učinke na telo in um. Kronični stres je lahko zelo škodljiv in povzroča številne zdravstvene težave. Simptomi kroničnega stresa se kažejo tako na fizični kot tudi na čustveni ravni.

Simptomi kroničnega stresa se lahko kažejo kot povsem različni simptomi, na primer kot glavoboli, mišična napetost, prebavne težave, težave s spanjem, utrujenost in zmanjšana odpornost. Poleg tega se lahko pojavijo tudi spremembe v razpoloženju in vedenju, kot so:

• motene prehranjevalne navade,
• odvisnost od substanc (alkohol, cigarete, droge),
• težave s sproščanjem (tesnoba, razdražljivost, spremembe razpoloženja).

Kronični stres resnično deluje na celotno delo in predstavlja nevarno grožnjo za naše telo. Tako vpliva na srčno-žilni sistem, prebavo, imunski sistem, možgane in živčni sistem, endokrini sistem, kožo, lase ter mišično-skeletni sistem. Ta nevidna grožnja, če ji ne bomo nasprotovali, lahko povzroči resne težave. Zato je nujno, da ukrepamo zdaj in si prizadevamo za zmanjšanje stresa ter ohranjanje zdravega in uravnoteženega življenja.

V nadaljevanju bomo predstavili strategije, ki vam bodo pomagale prevzeti nadzor nad stresom.

Kaj pa naj storim?

Za obvladovanje kroničnega stresa je pomembno, da sprejmemo preventivne ukrepe in se osredotočimo na svoje dobro počutje. To vključuje zdrav način življenja, kot je uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, dovolj spanja, sprostitvene tehnike (npr. meditacija, joga) in vzdrževanje zdravih odnosov.

Spopadanje s kroničnim stresom je lahko dolgotrajen proces, vendar je pomembno biti vztrajen in narediti korake za izboljšanje svojega duševnega in telesnega zdravja. Posvetujte se s strokovnjakom, če imate težave s kroničnim stresom ali če potrebujete dodatno pomoč pri obvladovanju stresa.

Učinkovito obvladovanje stresa je lahko večplasten proces. Tukaj je nekaj korakov, ki vam lahko pomagajo:
 

1. Prepoznajte svoje stresorje: bodite pozorni na dejavnike, ki povzročajo stres v vašem življenju. To zavedanje vam bo omogočilo, da ciljno identificirate svoje stresne dejavnike in se usmerite v njihovo obvladovanje.
2. Prilagodite svoj življenjski slog: dajte prednost svojemu počutju in si vzemite čas za dejavnosti, ki vas sproščajo, kot so hobiji, branje ali sprehod v naravi. Redna telesna aktivnost lahko zmanjša stresne hormone in izboljša vaše razpoloženje. Vsekakor tudi pri tem ne gre pretiravati, saj tudi preveč intenzivna vadba telesu povzroča stres. Prizadevajte si za dovolj spanja vsako noč, saj vam bo dober spanec pomagal pri soočanju s stresom.
3. Sledite uravnoteženi, zdravi prehrani: poskrbite, da bodo vaši obroki bogati s sadjem, zelenjavo, polnovrednimi žiti, pustimi beljakovinami in omega-3 maščobnimi kislinami. Ta hranila lahko krepijo vaš imunski sistem in pomagajo pri soočanju s stresom.
4. Uporabite tehnike sproščanja: dihalne vaje, meditacija, joga, tai chi in druge tehnike sproščanja lahko pomagajo pomiriti um in zmanjšati stres.
5. Iskanje socialne podpore: ohranjajte stik s prijatelji in družino ter se z njimi pogovarjajte o svojih občutkih. Čustvena podpora ljubljenih lahko pomaga zmanjšati tako akutni kot kronični stres. Po potrebi poiščite strokovno pomoč terapevta ali svetovalca.
6. Kvalitetno upravljajte svoj čas: organizirajte svoje naloge in aktivnosti glede na njihovo prioriteto. S tem boste zmanjšali občutek preobremenjenosti.
7. Omejite stimulanse: zmanjšajte uživanje kofeina in alkohola ter se izogibajte uporabi antidepresivov in pomirjeval brez zdravniškega nasveta. Te snovi lahko poslabšajo stres in motijo vaš vzorec spanja.

Verjetno imate znanca ali pa ste vsaj slišali za koga, ki se je s tega sveta poslovil veliko premlad in vsi so se strinjali, da je bil zdrava oseba, se je zdravo prehranjeval in vsak dan je odtekel svojih 8 kilometrov po službi, pa vendar ga je izdal srčni infarkt. Ja, pa veliko stresa je imel v službi ali pa z družino, tudi s tem se strinjajo.

V ozadju tega se skrivajo procesi, ki smo jih opisovali zgoraj. Stres spremeni delovanje celic in razglasi črevesni mikrobiom, zaradi česar se v telesu pričnejo razvijati tihi vnetni procesi. Če v takšnih situacijah nadaljujemo z odpravljanjem stresa s pomočjo vsakodnevnih (intenzivnih) fizičnih obremenitev in obenem ne ukrenemo ničesar glede vnetij, podpore celic in mikrobioma je nemalokrat rezultat lahko usoden.

Kako torej odpraviti vnetja, obenem pa podpreti delovanje celic in poskrbeti za mikrobiom?

Tukaj se dobro izkažejo prehranska dopolnila. V njihovo prid priča tudi njihova uporaba s strani zdravnikov Biološke medicine, ki do pacientov pristopajo na celosten način in dosegajo odlične rezultate. Smiselno je torej razmisliti o uporabi naravnih prehranskih dopolnil, kot so Multi EM ferment, Neotosil in NADH, ki lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in odpravljanju posledic, ki jih le-ta prizadane telesu.

Stres lahko do neke mere obvladujemo, a na drugi strani žal ostaja del vrtinca sodobnega življenja, iz česar pa ne more vsakdo enostavno kar kadarkoli izstopiti. Torej moramo z njim živeti in se obenem najbolje zaščiti pred njegovimi posledicami. V takšnih primerih si lahko zelo pomagamo, če poleg prej predlaganih ukrepov za obvladovanje stresa, podpremo tudi telo na kritičnih točkah in preprečimo ali pa vsaj uravnamo škodo, ki mu jo neposredno povzroča stres.