Ali ste se kdaj zalotili z občutkom nejasnih misli, možganske megle (zmedenost, pozabljivost, pomanjkanje zbranosti), slabšo možgansko aktivnostjo ali možgansko utrujenostjo?

Če občutite enega izmed teh simptomov ali več njih, potem je možno, da trpite za vnetjem možganov. Vnetje možganov je neboleča zdravstvena izkušnja, jo je pa potrebno zelo resno jemati, saj lahko zelo hitro vpliva na razvoj različnih možganskih degenerativnih obolenj, kot so: demenca, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in ostale napake v delovanju možganov.

Zakaj in kako se sploh razvije vnetje možganov v naših telesih?

Možgani so dobro zaščiten organ, vendar zelo ranljivi, če pride do kroničnih vnetnih reakcij kjerkoli po telesu. Vzroki za nastanek vnetij po telesu so lahko sindrom prepustnega črevesja (ang. leaky gut), virusna ali bakterijska infekcija in slabo urejena avtoimuna bolezen (npr. diabetes).

Možgani imajo pred zunanjimi vplivi zelo dobro zaščito, razvili so celo nekakšen svoj »imunski sistem«, katerega glavni del je krvno-možganska pregrada. Krvno-možganska pregrada predstavlja selektivno prepustno pregrado, ki odloča o prehajanju hranljivih snovi in odpadnih presnovkov, to pa ohranja normalno delovanje možganskih celic.

Pod epitelijem (zunanja plast) krvno-možganske pregrade so prisotne celice mikroglije, ki imajo funkcijo varovanja možganov pred tujki v krvi, ki pridejo do možganov. Ti tujki so lahko virusni delci, vnetni citokini ali kakšni toksini, ki pridejo v kri skozi poškodovane prepustne črevesne celice. Če osnovnega vnetnega stanja pravočasno ne saniramo, potem lahko kronična izpostavljenost vnetnim snovem vpliva na delovanje obrambe krvno-možganske pregrade. Ko popusti obrambna funkcija celic mikroglije v krvno-možganski pregradi, potem se ta pregrada poruši in vnetne snovi dobijo prost prehod do možganskih celic, kjer potem povzročajo poškodbe na možganih.

Kaj povzroči razvoj simptomov možganskega vnetja?

Ko je krvno-možganska pregrada pod stalnim pritiskom vnetnih molekul iz krvnega obtoka, se funkcija delovanja imunskih celic krvno-možganske pregrade okrepi, to pa istočasno oslabi delovanje komunikacije med nevroni v možganih. To ustvarja simptome, kot so možganska megla, počasnejša mentalna hitrost in počasnejši refleksi.

Če obramba krvno-možganske pregrade popusti in pride do vnetja možganov, to lahko prekine proizvodnjo energije v nevronih, kar povzroči upad ohranjanja višjih možganskih funkcij, zaradi česar je težje brati, delati in/ali ohranjati zbranost dlje časa. To lahko vodi na začetku v depresijo, ob daljši vnetni izpostavljenosti tudi do odmrtja nevronov in nevrodegenerativnih motenj v možganih.

Zdrav črevesni mikrobom je ključ do preventive pred razvojem vnetja možganov!

Skrb za uravnovešen in raznolik črevesni mikrobiom, hranilno bogato in raznoliko prehrano, skrb za urejeno zdravstveno stanje avtoimunih bolezni in telesna aktivnost so glavna preventiva pred razvojem vnetja možganov.

Če poskrbite za uravnoteženo prehrano in zadostno telesno aktivnost, potem ste na pravi poti do končnega uspeha.

Pri prehrani je potrebno zadostiti dnevnim potrebam po prehranskih vlakninah in polifenolih, ki so glavni vir hranil za zdravju koristne črevesne bakterije, ter za zadostno uživanje zdravih večkrat nenasičenih omega 3 maščobnih kislin (EPK in DHK), ki poskrbijo za optimalno sestavo celičnih membran vseh celic v telesu. Dokozaheksaenojska omega 3 maščobna kislina (DHK) je za delovanje možganov najpomembnejša, saj je optimalno delovanje nevronskih celic v večji meri odvisno od njene razpoložljivosti. Pri prehrani ne pozabite tudi na fermentirana živila, ki so odličen vir zdravju koristnih črevesnih mikroorganizmov, ki skrbijo za optimalno prebavo in zdrave črevesne celice.

Kombinacija terapevtskih prehranskih dopolnil Premium Asta O3, Multi EM fermenta in Neotosila je prava kombinacija za preventivno in terapevtsko uporabo pred razvojem simptomov vnetij po telesu. Celotna kombinacija podpre delovanje črevesnega mikrobioma in delovanje možganov, hkrati pa poskrbi za nevtralizacijo prostih kisikovih radikalov, ki v telesu prispevajo k škodljivemu oksidativnemu stresu.

Telesna aktivnost je v telesu pomembna za vzpostavljanje optimalne presnove hranil, poskrbi pa tudi za večjo prekrvavljenost telesa, tudi možganov. To pomeni, da bodo možgani zaradi dobre prekrvavljenosti dobro prehranjeni in preskrbljeni s kisikom, kar bo izboljšalo vaše splošno dobro počutje, vašo miselno in delovno storilnost ter sposobnost ohranjanja vaše zbranosti dlje časa.

Pri prehrani se izogibajte pretiravanju pri uživanju alkohola (strupeni presnovki, ki vplivajo na delovanje možganov), enolični prehrani z malo sadja in zelenjave, povečani količini zdravju škodljivih maščob in sladkorja v prehrani, kar lahko povzroči težave s holesterolom in stanjem maščob v krvi.

Dobro je vedeti, da…

Stanje krvne-možganske pregrade se lahko z ustreznimi vedenjskimi vzorci obnovi! Potrebno je poskrbeti za sposobnost uravnavanja stresa, ukrotiti je potrebno morebitna vnetja črevesja, optimizirati prehrano (priporoča se mediteranska dieta) in si privoščiti dnevno sproščujočo telesno aktivnost.

Poskrbite za svoje možgane, male sive celice vam bodo hvaležne. Ne pozabite, preventiva je ključ do dolgoročnega zdravja možganov. Zato ne odlašajte, ukrepajte zdaj!


Oktober 2023